Rotnik dobil denarno kazen
Obsojen krive ovadbe, oproščen preprečitve dokazovanja v davčnem postopku.
Odpri galerijo
Uroš Rotnik FOTO: Mojca Marot
Celjsko okrožno sodišče je nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Uroša Rotnika v kazenskem postopku, v katerem mu je tožilstvo poskušalo dokazati tako krivo ovadbo kot preprečitev dokazovanja v davčnem postopku, spoznalo za krivega le krive ovadbe. Naložilo mu je 210.000 evrov denarne kazni, saj zaporna niti ni predpisana.
Sodišče pa ni sledilo obtožnici glede očitkov preprečitve dokazovanja, prav tako je pomoči pri storitvi tega kaznivega dejanja oprostilo Rotnikovo nekdanjo odvetnico Varjo Holec. Sledilo je argumentom njenega zagovornika Blaža Kovačiča Mlinarja, da niso bili izpolnjeni znaki preprečitve dokazovanja niti ni izkazan njen naklep za kaznivo dejanje, saj naj ne bi nič vedela o vsebini izjave, ki jo je Rotnik predložil v davčnem postopku.
Kot je v obrazložitvi sodbe dejala sodnica Mojca Turinek, ni dvoma, da so bili v davčnem postopku z Rotnikove strani predloženi lažni dokazi o prejemu 3,1 milijona evrov od hrvaškega poslovneža Aleksandra Hrkača in da je Rotnik s tem oviral dokazovanje v davčnem postopku, a je šlo v predkazenskem postopku takrat šele za zbiranje določenih informacij in se še ni vedelo, če bo zaradi tega uveden tudi kazenski postopek. Ta je bil uveden šele tri leta pozneje, zato Rotnik na potek predkazenskega postopka ni mogel vplivati.
Rotnik je bil poučen, kaj pomeni kriva ovadba, saj je davčnemu inšpektorju zatrjeval, da je v spis vložil originalno izjavo, čeprav je šlo za kopijo. Pa tudi sicer Rotnik nikoli ni vložil nobene vloge ali priloge v originalu, vlagal je izključno kopije. »Rotnik je, ker je vložil ovadbo proti davčnemu inšpektorju, ravnal z direktnim naklepom,« je dejala sodnica in ga oprostila očitkov preprečitve dokazovanja.
Sodba še ni pravnomočna, saj so tako tožilec Ivan Pridigar za oprostilni del kot zagovornika Rotnika in Hrkača napovedali pritožbo, je pa tožilstvo zadovoljno z obsodilno sodbo Rotniku in Hrkaču (osem mesecev pogojno s preizkusno dobo dveh let za krivo izpovedbo).
Sodišče pa ni sledilo obtožnici glede očitkov preprečitve dokazovanja, prav tako je pomoči pri storitvi tega kaznivega dejanja oprostilo Rotnikovo nekdanjo odvetnico Varjo Holec. Sledilo je argumentom njenega zagovornika Blaža Kovačiča Mlinarja, da niso bili izpolnjeni znaki preprečitve dokazovanja niti ni izkazan njen naklep za kaznivo dejanje, saj naj ne bi nič vedela o vsebini izjave, ki jo je Rotnik predložil v davčnem postopku.
Kot je v obrazložitvi sodbe dejala sodnica Mojca Turinek, ni dvoma, da so bili v davčnem postopku z Rotnikove strani predloženi lažni dokazi o prejemu 3,1 milijona evrov od hrvaškega poslovneža Aleksandra Hrkača in da je Rotnik s tem oviral dokazovanje v davčnem postopku, a je šlo v predkazenskem postopku takrat šele za zbiranje določenih informacij in se še ni vedelo, če bo zaradi tega uveden tudi kazenski postopek. Ta je bil uveden šele tri leta pozneje, zato Rotnik na potek predkazenskega postopka ni mogel vplivati.
Rotnik je bil poučen, kaj pomeni kriva ovadba, saj je davčnemu inšpektorju zatrjeval, da je v spis vložil originalno izjavo, čeprav je šlo za kopijo. Pa tudi sicer Rotnik nikoli ni vložil nobene vloge ali priloge v originalu, vlagal je izključno kopije. »Rotnik je, ker je vložil ovadbo proti davčnemu inšpektorju, ravnal z direktnim naklepom,« je dejala sodnica in ga oprostila očitkov preprečitve dokazovanja.
Sodba še ni pravnomočna, saj so tako tožilec Ivan Pridigar za oprostilni del kot zagovornika Rotnika in Hrkača napovedali pritožbo, je pa tožilstvo zadovoljno z obsodilno sodbo Rotniku in Hrkaču (osem mesecev pogojno s preizkusno dobo dveh let za krivo izpovedbo).
