S kamionom v četverico, Borčiju je raztrgalo srce

»Še zdaj jih vidim pred očmi,« je nedavno v svojem zagovoru dejal 49-letni Dragan Biljan, ki je 18. maja 2018 s tovornim vozilom s polpriklopnikom trčil v četverico, ki je v fiat puntu pravilno peljala po svojem voznem pasu. Huda prometna nesreča se je zgodila blizu razcepa za Smrje na glavni cesti od Ribnice proti Ilirski Bistrici, ko se je Biljan vračal domov, pokojni 36-letni Boris Pajtler pa se je na mestu sovoznika, privezan z varnostnim pasom, s prijatelji peljal v službo v nočno izmeno v Pivko perutninarstvo.

Avto je vozil Daniel Dir, za njim je sedel Patrik, za Borisom pa Patrikov bratranec Rok Čekada. Biljan krivdo zanika, med zagovorom na koprskem okrožnem sodišču je zajokal in dejal, da mu je zelo žal, da se je zgodila nesreča, v drugem hipu pa nizal očitke, češ da sta se voznik in sovoznik med vožnjo pogovarjala in da je bil punto tako star, da je po trčenju povsem strohnjen sedež sovoznika kar odtrgalo z nosilcev, pnevmatike pa da so bile neustrezne.

»Nikogar nočem kriviti, a zdi se mi, da sta med seboj komunicirala. Videl sem, da je sovoznik voznika opozoril na moj tovornjak, šele potem je začel zavirati, punto je pripeljal hitro.« Njegovo zaslišanje je bilo še posebno mučno za mamo pokojnega, Blanko Pajtler. »In vse to ste videli v tako kratkem času?« ga je vprašala mama in naletela na molk, Biljan namreč na vprašanja oškodovancev ni hotel odgovarjati.
 

Tožilstvo: vozil je prehitro

Poleg mame je bil v sodni dvorani tudi brat pokojnega, ki je mater tolažil in miril, potem pa se namenil zapustiti obravnavo, češ da teh laži ne more poslušati. Prisotna je bila tudi obtoženčeva žena, ki je na zadnji klopi bridko jokala. Biljan je dejal, da je bil njegov tovornjak s priklopnikom brez tovora, težak je bil okoli osemnajst ton, lahko pa bi bil do 40, je pojasnjeval poklicni voznik, ki je nesrečo povzročil na svoj rojstni dan.

Tudi potek nesreče je v nekaterih delih opisal nekoliko drugače, kot je ta zapisan v obtožnici. Tožilstvo je prepričano, da je vozil prehitro glede na klanec v padcu, ovinkasto cesto, mokro, spolzko cestišče, zato je v desnem nepreglednem ovinku tovorno vozilo s polpriklopnikom zaneslo čez levo cestišče in osebnemu vozilu, v katerem so sedeli štirje fantje, zaprlo pot. »Peljal sem se z Reke, kjer sem razložil tovor, nazaj domov proti mejnemu prehodu Jelšane, z menoj je bil sosed Stjepan Čerina,« je izpovedal hrvaški državljan in poudaril, da je imel tistega leta že 24 let poklicnih vozniških izkušenj in da je to cesto prevozil tudi po dvakrat na dan.

»Rahlo je deževalo, pred trkom sem vozil okoli 50 kilometrov na uro, nisem bil prehiter. Zavijal sem desno, priklopnik je začelo zanašati na nasprotni vozni pas, poskušal sem ga poravnati, v tistem, ko sem se vračal na vozni pas, je nasproti pripeljal punto, nismo se mogli izogniti trčenju, čeprav sem tudi jaz zaviral. Trčili smo na sredini vozišča, po mojem zaradi stanja asfalta.« Podrobno je opisal pomoč, ki da jo je s sosedom nudil Roku in Borisu, ki je bil po njegovem in pričanju soseda takrat še živ. Koprskemu okrožnemu sodniku Julijanu Glavini je povedal, da je preprečil, da bi punto, iz katerega se je začelo kaditi, zgorel, pa tudi da gre za ovinek, iz katerega so večkrat »zleteli« njegovi kolegi vozniki. Po nesreči so cestišče sfrezali, postavili prometne znake z nižjo mejo dovoljene hitrosti (40), za spolzko cestišče in nevaren ovinek. Priča Čerina je večini sosedovih navedb pritrdil, nekaterih podrobnosti se ni več spomnil.
 

Iz pločevine so ga rešili gasilci

Da Borči, kot so klicali Borisa, minuto ali dve po nesreči ni bil več živ oziroma ni kazal znakov življenja, pa je povedal voznik osebnega vozila Mitja Jarc iz Kranja, ki se je z ženo peljal prvi za nesrečnim tovornjakom. »Pred trčenjem sem opazil, da polpriklopnik kamiona zanaša na levi pas, pa tudi punta, ki je pripeljal po svojem voznem pasu. Nesreče nisem videl, ker mi je tovornjak s polpriklopnikom zakrival pogled. Hitrost tovornjaka ni bila velika, a očitno je bilo še prehitro,« se je spominjal Kranjčan in še, da so bili vsi v hudem šoku.

»Je sin pred smrtjo jokal, se je mučil?« ga je v solzah vprašala neutolažljiva mama, odgovor ne jo je malce potolažil. Jarc je materi povedal tudi, da je njenega sina vprašal, kako se počuti, a odgovora ni bilo. Da je ponesrečenim lahko pomagal, je moral preplezati polpriklopnik, ki je skupaj s tovornjakom zaprl oba vozna pasova.



Nič o nesreči ni vedel povedati 31-letni Rok Čekada iz Jelšan, ki je bil po besedah tožilke Mije Papež v nesreči hudo poškodovan, imel je pretres možganov in prelom lobanje, zlom zapestja, poškodbo narta. Rok se ni mogel spomniti niti vseh svojih poškodb. »Vem, da je Daniel pred nesrečo dvignil denar, da sva z bratrancem sedela zadaj. Rok in Damjan sta mi povedala, da smo tik pred trčenjem vsi zavpili,« je rekel sopotnik. Bežno se je spomnil še ograje, na kateri so sedeli po nesreči, od trenutka, ko so ga odpeljali v izolsko bolnišnico, pa se spominja vsega.



Borčija so iz ukleščene pločevine rešili gasilci. Zaradi pretrganja srca, izlitja krvi v prsno votlino s takojšnjo prekinitvijo srčnega obtoka, je mladenič, za katerega imajo tisti, ki so ga poznali, samo najlepše besede, umrl na kraju nesreče.