S policisti prigoljufali kar 160 tisočakov

PTUJ – Čeprav bi moral biti policijski poklic sinonim za red in poštenost, se tudi med modrimi angeli najdejo črne ovce. Med zadnje lahko prištejemo trojico nekdanjih ptujskih policistov: Petra Letonjo, Brigito Cvetko in Miroslava Lozinška.

Specializirano državno tožilstvo jim očitalo kar 23 zlorab položaja in pravic. S pisanjem lažnih zapisnikov o prometnih nesrečah so zavarovalniškim goljufom pomagali pridobiti za več kot 160.500 evrov odškodnin pri domala vseh slovenskih zavarovalnicah.
Kot izstopajoči primer navedimo, da je obdolženi Peter Letonja fiktivno prometno nesrečo obravnaval 21. aprila 2008. V zapisniku je navedel, da je Petra Osenjak kot voznica audija A3 v Grajeni zapeljala čez robnik pločnika in trčila v drog javne razsvetljave. S pomočjo tega zapisnika je lastnik vozila Stanislav Osenjak od Zavarovalnice Maribor prejel 9057 evrov odškodnine. Z istim audijem (z enako številko šasije) so se zvrstili še trije podobni primeri goljufije. Po aprilu 2008 še novembra istega leta in leto zatem še v februarju in juliju.

Izvedenec tehnične stroke Vekoslav Kamnik je ob pregledovanju primera do primera ponavljal: »Glede na posledice nesreče se ta ni mogla zgoditi, kot je navedeno v zapisniku.« Med pričanjem je izvedenec Kamnik celo nakazal, da je nemogoče, da bi pri štirih nesrečah nastale povsem enake poškodbe, le da so bile od primera do primera hujše. Zatem pa dal jasno vedeti, da se verjetno škode sploh niso popravljale, ampak je bil avtomobil pred vsako novo nesrečo še dodatno poškodovan in znova izkoriščen za odprtje novega škodnega primera.



Tožilec Primož Suknaič je zbral 23 zapisnikov, ki naj bi vsebovali neresnično vsebino. Petru Letonji je pripisal, da je sestavil štiri zapisnike fantomskih nesreč, pod kar 10 tovrstnih zapisnikov se je podpisala 41-letna Brigita Cvetko, osem pa jih je sestavil 59-letni Miroslav Lozinšek. Zadnji je po izbruhu afere odšel v pokoj, medtem ko so se Letonje in Cvetkove na slovenski policiji rešili z odpovedjo delovnega razmerja.

Trojica je na začetku sojenja odločno zavračala krivdo in o priznanju ni želela niti slišati. A ko se je med postopkom zanka vse bolj zategovala, sta se Letonja in Cvetkova slednjič odločila krivdo priznati. To sta storila na glavni obravnavi. Dobra in pretehtana odločitev, saj sta jo odnesla s pogojnima obsodbama. Peter Letonja je bil obsojen na eno leto zapora s preizkusno dobo dveh let, kazen Brigite Cvetko pa je dve leti zapora, preizkusna doba pa traja tri leta. Edini, ki mu ni bilo treba priznati krivde, je Miroslav Lozinšek, zoper katerega je kazenski postopek zastaral.



Peter Letonja bo moral poleg obsodilne sodbe kot edini seči tudi v žep, saj bo moral plačati 2755 evrov protipravne premoženjske koristi. A to je le kapljica v morje v primerjavi s 160.000 evri, ki so jih goljufi pobrali od slovenskih zavarovalnic. Nekaj goljufij je padlo v vodo, saj zavarovalnice niso hotele izplačati odškodnine, ko so ugotovile, da v primerih nekaj smrdi. Zgodba sega v leti 2008 in 2009, postopek pa se je zaključil šele po dobrih desetih letih, menda zato, ker so na tožilstvu čakali, da se končajo vsi postopki zoper zavarovalniške goljufe.