GOLJUF IN POL
S ponarejeno osebno do bogastva
Stanislav Stagoj je ogoljufal več posameznikov. Na upravni enoti morajo nove podatke primerjati s starimi.
Odpri galerijo
Stanislav Stagoj prestaja sedemletno zaporno kazen, ker je ogoljufal več ljudi. Pa ne denimo z vlaganjem denarja v kakšno piramidno shemo, ampak zgolj s ponarejeno osebno izkaznico. Kako je mogoče, da mu je uspelo na različnih upravnih enotah narediti menda kar tri osebne izkaznice s tremi različnimi imeni, a vedno s svojo fotografijo, se sprašujejo njegove žrtve.
Da ni šlo za nedolžno stvar, pričajo izpovedi treh oškodovancev, ki zaradi očitne napake pooblaščene osebe organa, pristojnega za izdajo osebne izkaznice, od države zahtevajo povrnitev škode. Kot nam je po koncu prvega srečanja z Lilijano Podlesnik, sodnico na pravdnem oddelku ljubljanskega okrajnega sodišča, pripovedoval Janez K., ga je Stagoj oškodoval za 15.250 evrov, kolikor zdaj s tožbo zahteva od države.
Spominja se, kako zelo prepričljiv je bil pred tremi leti Stagoj, ko ga je prosil za denar. »Posodil sem mu ga z letno obrestno mero dveh odstotkov,« nam pove. Predstavil se mu je kot obrtnik, ki bi v Gradcu v Avstriji kupil stroje in po hrvaških hotelih tapiciral pohištvo. Janez ni hotel tvegati, zato se je s Stagojem odpravil k notarju.
»Predstavljal se je kot lastnik hiše, s katero je zastavil posojilo,« nadaljuje naš sogovornik. Doda, da ga seveda ni posebej preverjal, saj se je izkazoval s pravo osebno izkaznico: »Nisem preverjal, ali je prava oseba. Zanašal sem se na njegove uradne dokumente, osebno izkaznico in tudi zemljiškoknjižni izpisek.
Posel je bil tako sklenjen, Stagoj je dobil denar, Janez K. pa je nato od njega tudi dobil prvi obrok vračila posojila. Potem pa je svojo nalogo glede vpisa hipoteke opravilo tudi sodišče, a premoženje pod hipoteko seveda ni obremenilo Stagoja, ampak B. G., čigar ime je bilo izpisano na osebni izkaznici. Da bi se rešil hipoteke, je B. G. poklical Janeza K., s katerim sta potem uredila izbris hipoteke z njegovega premoženja.
»Za to so nato izvedeli kriminalisti, mene so izprašali, pa tudi referentko na Upravni enoti Slovenska Bistrica, ki je izdala osebno izkaznico Stagoju,« nadaljuje Janez K. in razmišlja, da morda ni bila pozorna na to, da bi pogledala stare fotografije pravega lastnika osebne izkaznice iz registra prebivalstva in jih primerjala s Stagojevo fotografijo.
Izvedeli smo, da je bila osebna izkaznica na ime B. G. izdana zato, ker je Stagoj zlorabil njegovo identiteto, saj se je izkazal s potnim listom na njegovo ime, ki ni bil preklican. Goljuf, poudarja Janez K., mu je vrnil samo prvi obrok dolga. »Videti je bil zelo samozavesten in verodostojen človek, ki mu lahko zaupaš,« sklene Janez K. o neprijetni izkušnji s Stagojem.
Na pravdno obravnavno proti goljufu sta pristopili še dve Stagojevi žrtvi, in sicer Franc Runovc in Samo Gale.
Runovc mu je posodil 19.000 evrov; Stagoj se mu je prav tako predstavljal s ponarejeno osebno izkaznico, spet od drugega moškega. Tudi Runovc se je do poplačila posojila usedel na premičnino pravega lastnika osebne izkaznice. Čez čas ga je pravi lastnik poklical in zahteval umik hipoteke, kar je bilo tudi storjeno.
Gale pa je bil podobno ob 19.500 evrov, le da mu je Stagoj vrnil tri obroke – 900 evrov.
Oškodovani Runovc meni, da je država kriva, saj so na upravni enoti Stagoju izdali ponarejene izkaznice, četudi referentka tega ni naredila z naklepom. Oba z Galetom sta prepričana, da takšne luknje v sistemu ne bi smelo biti.
Na državnem odvetništvu so nam pojasnili le, »da je sodni postopek v fazi poskusa poravnave, zato več informacij ne moremo posredovati«.
Da ni šlo za nedolžno stvar, pričajo izpovedi treh oškodovancev, ki zaradi očitne napake pooblaščene osebe organa, pristojnega za izdajo osebne izkaznice, od države zahtevajo povrnitev škode. Kot nam je po koncu prvega srečanja z Lilijano Podlesnik, sodnico na pravdnem oddelku ljubljanskega okrajnega sodišča, pripovedoval Janez K., ga je Stagoj oškodoval za 15.250 evrov, kolikor zdaj s tožbo zahteva od države.
53.750
evrov je izvabil od treh žrtev.
evrov je izvabil od treh žrtev.
Spominja se, kako zelo prepričljiv je bil pred tremi leti Stagoj, ko ga je prosil za denar. »Posodil sem mu ga z letno obrestno mero dveh odstotkov,« nam pove. Predstavil se mu je kot obrtnik, ki bi v Gradcu v Avstriji kupil stroje in po hrvaških hotelih tapiciral pohištvo. Janez ni hotel tvegati, zato se je s Stagojem odpravil k notarju.
»Predstavljal se je kot lastnik hiše, s katero je zastavil posojilo,« nadaljuje naš sogovornik. Doda, da ga seveda ni posebej preverjal, saj se je izkazoval s pravo osebno izkaznico: »Nisem preverjal, ali je prava oseba. Zanašal sem se na njegove uradne dokumente, osebno izkaznico in tudi zemljiškoknjižni izpisek.
Zlorabil identiteto
Posel je bil tako sklenjen, Stagoj je dobil denar, Janez K. pa je nato od njega tudi dobil prvi obrok vračila posojila. Potem pa je svojo nalogo glede vpisa hipoteke opravilo tudi sodišče, a premoženje pod hipoteko seveda ni obremenilo Stagoja, ampak B. G., čigar ime je bilo izpisano na osebni izkaznici. Da bi se rešil hipoteke, je B. G. poklical Janeza K., s katerim sta potem uredila izbris hipoteke z njegovega premoženja.
Videti je bil zelo samozavesten in verodostojen človek, ki mu lahko zaupaš.
»Za to so nato izvedeli kriminalisti, mene so izprašali, pa tudi referentko na Upravni enoti Slovenska Bistrica, ki je izdala osebno izkaznico Stagoju,« nadaljuje Janez K. in razmišlja, da morda ni bila pozorna na to, da bi pogledala stare fotografije pravega lastnika osebne izkaznice iz registra prebivalstva in jih primerjala s Stagojevo fotografijo.
Izvedeli smo, da je bila osebna izkaznica na ime B. G. izdana zato, ker je Stagoj zlorabil njegovo identiteto, saj se je izkazal s potnim listom na njegovo ime, ki ni bil preklican. Goljuf, poudarja Janez K., mu je vrnil samo prvi obrok dolga. »Videti je bil zelo samozavesten in verodostojen človek, ki mu lahko zaupaš,« sklene Janez K. o neprijetni izkušnji s Stagojem.
Na pravdno obravnavno proti goljufu sta pristopili še dve Stagojevi žrtvi, in sicer Franc Runovc in Samo Gale.
Globa za neresnične podatkeNa ministrstvu za notranje zadeve so nam pojasnili, da četudi se od državljana pričakujeta navedba resničnih podatkov in predložitev ustrezne fotografije pri vložitvi vloge za izdajo osebne izkaznice, mora uradna oseba "z vso skrbnostjo ugotoviti istovetnost državljana in preveriti resničnost podatkov na vlogi za izdajo osebne izkaznice". Ta pa se ugotavlja na podlagi predložitve stare osebne izkaznice, če se ta nadomešča z novo, ali drugega identifikacijskega dokumenta. "V primeru, da posameznik nima identifikacijskega dokumenta, ali v primeru dvoma se lahko istovetnost ugotovi z vpogledom v uradne evidence (fotografije in podpise iz predhodno izdanih dokumentov)." Če posameznik navede neresnične podatke, zakon za to predvideva globo od 400 do 830 evrov.
Runovc mu je posodil 19.000 evrov; Stagoj se mu je prav tako predstavljal s ponarejeno osebno izkaznico, spet od drugega moškega. Tudi Runovc se je do poplačila posojila usedel na premičnino pravega lastnika osebne izkaznice. Čez čas ga je pravi lastnik poklical in zahteval umik hipoteke, kar je bilo tudi storjeno.
Gale pa je bil podobno ob 19.500 evrov, le da mu je Stagoj vrnil tri obroke – 900 evrov.
Oškodovani Runovc meni, da je država kriva, saj so na upravni enoti Stagoju izdali ponarejene izkaznice, četudi referentka tega ni naredila z naklepom. Oba z Galetom sta prepričana, da takšne luknje v sistemu ne bi smelo biti.
Na državnem odvetništvu so nam pojasnili le, »da je sodni postopek v fazi poskusa poravnave, zato več informacij ne moremo posredovati«.