S šibrovko v zasedi čakal sosedo

LJUBLJANA – »Zahvalil bi se Ireni za vse, kar je dobrega storila zame. Ona je čudovita ženska, in to še vedno trdim, čeprav sem v kletki. Žal mi je, da se je ta dogodek zgodil, opravičil bi se tako njej kot njenemu ljubimcu. Tudi on je bil dober do mene.«

Tako zdaj o 20. septembru lani, ko je v zasedi, v temi in skrit za grmovjem na gozdni poti, čakal Ireno Osvald, nato pa jo okoli 5.20 iz lovske šibrovke ustrelil z razdalje 10 metrov, pravi njen sosed, 67-letni Jože Šercer iz Papežev v občini Osilnica. Trdi, da Irence, kot jo kliče in ki jo pozna že 30 let, nikakor ni hotel ubiti, ampak le prestrašiti. Ponoči je namreč pok pištole še bolj strašljiv, razloži.

»Če bi hotel, bi lahko oba ubil, ampak sem ju hotel samo prestrašiti. Ljubosumen sem bil na oba,« je razlagal že v preiskavi.
Njegova glavna težava je bila, da se ni mogel sprijazniti z dejstvom, kot sam pravi, da ima Irena po smrti moža ljubimca, in sicer upokojenega hrvaškega policista Branka Lavtarja. Vse od maja lani jo je spremljal in ji sledil na skoraj vsakem koraku. Razmišljal je tudi o tem, kako bi napadel Lavtarja, a si tega ni upal, »da ne bi prišlo do mednarodnega incidenta«.

V drugi polovici lanskega avgusta se je zamaskiran okoli enih zjutraj odpravil okoli Irenine hiše, pri sebi je imel pištolo crvena zastava. Branko mu je takrat rekel, naj gre z dvorišča. »Če bi se mi takrat približal, sem ga bil pripravljen ubiti s pištolo,« je razlagal. Čez dva dni je k njemu prišla Irena in ga vprašala, zakaj ne pride več k njej na kosilo. Odgovoril ji je, da zato, ker je tako kot njena prijateljica iz Hrvaške kurba. Tistega jutra je bil sicer »pripravljen še naprej streljati, a sem nehal, ko sem zaslišal, da je Irena zajokala«.
 

Vozili so ga kot mucka

V zagovoru je še povedal, da se je po smrti mame leta 2006 navezal na družino Osvald, da je tja hodil na kosila in so si pomagali, zelo dobro so se razumeli. Sam je skrbel za svoje čebele, muce ter kokoške, in ravno zato je sodišče lani prosil, naj ga izpustijo iz pripora, saj za živali ni nihče skrbel. Spominjal se je, kako so ga policisti po dejanju, ko jim je med drugim pokazal, od kod je streljal, »vozili kot mucka«.


V priporu ga je enkrat obiskala sestrična, a, kot je razložil, je imel občutek, da ne zato, ker bi ga imela rada, saj bi mu sicer prinesla »kakšno banano in igračo«, ampak da je prišla kot vohunka. »Da je špijonirala za nekoga.« Zagovornika Sama Mirta Kavška, ko ga je ta obiskal v priporu, je vprašal, ali ga je poslala Cerkev. Razložil je, da se je bal, da bi ga vpletel v situacijo, ki bi ogrozila odvetnika. »Vem, da nisem prav naredil. Dajte mi že tisto kazen in da grem,« je povedal Šercer.


Pričala je tudi Osvaldova; povedala je, da ji je Šercer za kosila plačeval 350 evrov na mesec in po svoji volji nosil kartice z imetjem za mobilni telefon. Do avgusta lani z Lavtarjem ni imela stikov oziroma ta ni prihajal do nje. Ko je Šercerja vprašala, zakaj ne pride na kosilo, in jo je namesto tega vprašal, kaj dela Lavtar na dvorišču, pa je pomislila, da je Šercer očitno ljubosumen. »Mogoče je pa mislil, da bom njegova partnerica,« je povedala. In da ji je Jože tudi zagrozil, da bo ubil njo in Lavtarja.