S sodišča na kratkega, da ga ni infarkt

Po zaslišanju Franca Kanglerja, državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve in nekdanjega mariborskega župana, ki je včeraj na trenutke minilo v precej povišanih tonih, je sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča Božena Novak slišala dovolj, da lahko razsodi v primeru tožbe, ki jo je vložil proti državi.

Kangler zaradi več po njegovem zrežiranih sodnih postopkov, ker naj bi politika ugrabila mariborsko policijo, tožilstvo in sodišča, zahteva skupaj 661.725 evrov in zamudne obresti. Vsi razen enega so se že pravnomočno končali v njegovo korist. Mariborski kriminalisti so sicer zoper njega spisali 24 ovadb, bil je tudi tarča finančne preiskave in davčnega pregleda. Četrt milijona oziroma natančneje 251.725 evrov zahteva zaradi izgubljenega osebnega dohodka zaradi nezmožnosti zaposlitve pri družbi Varnost, d. d., od aprila 2013 do marca letos, ko je bil imenovan na mesto državnega sekretarja.

Kar 10.000 negativnih člankov

Kar 410.000 evrov pa Kangler pričakuje zaradi tako imenovane nematerialne škode oziroma duševnih bolečin, ki jih je utrpel zaradi postopkov. Le v primeru Ježovita, kjer je bil sprva obsojen na sedem mesecev zapora, nato pa po izločitvi prisluhov iz spisa oproščen, je Kangler naštel 2200 negativnih objav v medijih. »Vseh negativnih člankov zoper mene v vseh zadevah pa je več kot 10.000. Imamo CD,« je sporočil sodnici.

»Zahtevate 410.000 evrov. Kako ste to izračunali? Kaj ste vse pod to upoštevali?« jo je zanimalo. »Tako da imaš ugled, čast, da si funkcionar in javna osebnost, pa ti nekdo odvzame mandat. Gre za bolečino, medijske pritiske, za kar sicer niso krivi novinarji. Kriva je država. Naj se mi država za vsak članek v enakem številu znakov in velikosti naslovov opraviči, pa bom tudi zadovoljen,« je še povedal in na ponovno vprašanje sodnice, kako je izračunal vrednost škode, dejal, da je ovrednotil vsak negativen članek, »za vsakega bi lahko tožil za 3 do 5 tisoč evrov«, poleg tega pa še obiske pri psihiatru.

»Jaz sem bil pod stresom in velikim pritiskom. Ko sem bil obsojen v zadevi Ježovita, so se pojavili plakati po Mariboru Gotof je. Moj otrok je hodil mimo in to gledal. Deset let sem se boril, da sem dokazal to krivico, predvsem pa si želim, da pridem do resnice in pravice,« je dejal. In med drugim tudi, da je nekoč v predbožičnem tednu dobil 19 vabil na sodišča po Sloveniji v poštni nabiralnik. »Tega ne zdržiš. Družina ne zdrži!« Slišati je bilo tudi, da je trpel, ker ni mogel z otrokom na maturantski ples, ker je bil pred tem obsojen: »Kako naj se otrok pojavi z očetom na maturi, obsojenim vidnim politikom. Svojega otroka sem zaradi svojih sodnih postopkov moral dati šolati v Zagreb.«

Kangler je velik del ponovno namenil po njegovem spornemu delovanju preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika, ki je v kar osmih primerih podpisan pod odredbo mariborskim kriminalistom o uporabi prikritih preiskovalnih metod. Kangler je dokazoval, da so odnosi z Žirovnikom obremenjeni s številnimi medsebojnimi konflikti, saj sta bila še v času, ko je ta delal na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), ki jo je Kangler kot poslanec nadziral, pogosto v konfliktu.


Vse se je sicer po njegovih besedah začelo, ko so mu 4. maja 2011 nezakonito odvzeli prostost. »Kar koli preverimo, pogledamo, lahko ugotovimo, da so bile stvari zrežirane.« Pojasnil je, da je imel pred tem ugled v družbenem in političnem okolju: »Vedno sem bil izvoljen, kamor sem kandidiral. Po tem, ko sta se policija in država z vsemi postopki spravili name, je bil moj ugled okrnjen. Zatem sem dvakrat kandidiral za župana in nisem bil izvoljen.«

Sodnico je zanimalo tudi, kako je vplivalo nanj, ko so se sodni postopki postopoma zaključevali in je bilo ugodeno zahtevam za izločitev dokazov. A je Kangler povedal, da se pritisk ni nehal. Tako se je moral, ko je bil na okrajnem sodišču oproščen v neki zadevi, na poti domov dvakrat ustaviti in »spiti 0,3, da nisem dobil infarkta. Zaradi pritiska, ne glede na to, ali sem bil obsojen ali oproščen. Trikrat večja jeza je bila v meni,« je dejal. In kljub temu da so se postopki končali v njegovo korist, ni mogel ne delati ne spati: »Ker sem se bal, da bom spet obsojen. Ker je greh v Sloveniji biti desni politik!«