S tatovoma popival in ostal brez avta
Da je treba biti zelo previden pri t. i. drobnem tisku, je na lastni koži spoznal Slovenec, ki se je, čeprav je imel z zavarovalnico sklenjeno pogodbo za odškodnino v primeru kraje avta, skoraj obrisal pod nosom za njo. Zavarovalnica mu ni hotela izplačati zavarovalnine, ker je leta 2015 popival v družbi dvojice, ki ju je slabo poznal in sta mu, kot kaže, pozneje izmaknila ključe avtomobila, na katere ni bil pozoren. Nato je leta 2018 na sodišču izgubil tožbo, s katero je zahteval, da mu za ukradeni avto škoda octavia combi 4x4TDI DPF scout plača zavarovalnino v znesku 15.000 evrov, leta 2020 pa so odločitvi prvostopenjskih sodnikov prikimali še njihovi kolegi na višji stopnji. A se je obrnil še na vrhovno sodišče, ki je pred kratkim takšno odločitev le obrnilo na glavo, torej v njegov prid.
Navadna ali huda malomarnost
Sodišča so se eno za drugo ukvarjala predvsem z vprašanjem, ali je šlo v tem primeru za navadno ali t. i. hudo malomarnost, ki je po zavarovalnih pogodbah pogosto razlog za izgubo zavarovalnega kritja. »Navadna malomarnost je zanemarjanje skrbnosti, ki se zahteva od posebno skrbnega in pazljivega človeka, huda pa zanemarjanje tiste skrbnosti, ki se pričakuje od vsakega človeka,« je navedena razlika.
Dogodek se je zgodil torej že pred sedmimi leti, ko je lastnik avtomobila igral odbojko, po športu pa se je odločil še za nekaj sprostitve. Okoli pol desetih zvečer je tako odšel na pijačo v lokal, kjer je kot natakarica delala njegova znanka. Ena stvar je vodila k drugi in ni se končalo le pri eni pijači. Po koncu njene službe sta se jima pri popivanju pridružila še dva moška. Enega je poznal slabo, drugega pa sploh ne.
Ko družba tudi okoli treh zjutraj še ni imela dovolj vsega, jih je eden od dvojice zapeljal najprej do tožnikovega avtomobila, iz katerega je ta vzel ključe stanovanja in avto zaklenil, nato pa so se odpeljali k njemu domov. Ključe avtomobila je spravil v športno torbico, doma pa jo je skupaj s ključi dal v omaro v dnevni sobi, kar so lahko videli vsi prisotni. Sledila je zabava v dnevni sobi, kjer je tožnik poleg alkohola užival tudi kokain. Dekle je po približno eni uri odšlo v spalnico, ostali pa so popivali do jutra. Med 6. in 7. uro sta gosta odšla, kakšno uro pozneje pa še njegova znanka. Moški je najprej ugotovil, da so izginili ključi njegovega avtomobila, popoldne, ob prihodu na parkirišče pa tudi, da je izginil avto.
Od povprečno skrbnega človeka ne moremo zahtevati, da vselej izhaja iz domneve o nepoštenosti ljudi, ki jih ne pozna.
Sodišči prve in druge stopnje sta pritrdili zavarovalnici, da je šlo za hudo malomarnost, ker je zaužil veliko količino alkohola in drogo skupaj z osebama, »katerih moralnih vrednot ni poznal, ključev avtomobila pa ni shranil tako, da bi preprečil morebitno krajo«. Zavarovalnica je v odgovoru na revizijo še poudarila, da je zavarovanec s pogodbo prevzel obveznost, da bo za vozilo skrbel. »Z uživanjem alkohola in drog se je tožnik sam spravil v stanje, v katerem ni več zmogel ustrezno nadzorovati svojega premoženja, ob sebi pa je imel ljudi, ki jih ni poznal,« so poudarili med drugim.
Sodišče prve stopnje bo moralo odločiti le še o višini tožbenega zahtevka.
Tožnik je opozoril, da zaradi zaužitega alkohola in droge ni izgubil razsodnosti in da ni imel nobenega razloga, da bi posumil, da bi lahko katera od oseb, ki jih je povabil domov, utegnila storiti kar koli kaznivega. Vrhovni sodniki so se torej strinjali, da ni mogoče pritrditi sodiščema prve in druge stopnje, da se od povprečno skrbnega človeka pričakuje, da vselej izhaja iz domneve o nepoštenosti ljudi, ki jih ne pozna dobro. »Tudi dejstvo, da so ob druženju uživali alkohol in kokain, tega izhodišča ne more spremeniti. Čeprav je tožnik v stanovanje povabil osebi, ki ju ni poznal dobro, in z njima užival prepovedano drogo, pa iz ugotovljenih dejstev ne izhaja, da bi bil seznanjen s kakšnimi okoliščinami, po katerih bi lahko sklepal, da sta nepošteni in da obstaja nevarnost, da mu bo katera od njiju ukradla avto,« so sklenili. Vrhovno sodišče je tako odločilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen, sodišče prve stopnje pa bo moralo odločiti le še o višini tožbenega zahtevka. Glavobol po tisti zabavi je za tožnika tako trajal sedem let, na koncu pa bo, kot kaže, le dobil zavarovalnino za ukraden avto.
