Sekta Happy Happy: nateg, ne osebna rast!
Medtem ko na ljubljanskem okrožnem sodišču poteka sojenje zoper 23 slovenskih državljanov, vpletenih v dajanja posojila ljudem, ki kreditno niso bili sposobni – ti pa so ga dobesedno vrgli stran oziroma odnesli razvpiti sekti Happy, happy –, se zgodba nadaljuje tudi za vpletene v samo piramidno shemo. To naj bi v Dominikanski republiki vodila nekdanji igralec namiznega tenisa Saša Ignjatović in njegova zakonska partnerica Elena. Policija, ki o imenih seveda ne govori, je včeraj pojasnila, da je šlo v prejšnjem primeru, ki zdaj torej poteka na sodišču, le za kriminalno združbo, ki je delovala v okviru »širše kriminalne združbe,« po naših podatkih prav Happy, happy.
Krediti za kreditno nesposobne
V osrednjih vlogah primera, ki je že prišel pred sodišče, nastopajo zdaj že nekdanji bančni uslužbenci Jasmin Šljivar, Sabina Baltić, Denis Čorić, Aljaž Miška (vsi NLB), Nađa Jusić (Hranilnica Lon), Matej Škrabelj (Sparkasse), Bogdan Škondra (Unicredit), Tomi Leben (Delavska hranilnica) in Dino Begić (Sberbank). Med obtoženimi so tudi posredniki, ki naj bi jim v banke pripeljali interesente za najem posojila, ter dva posojilojemalca. Šljivar in Žarko Mijatović, ki je bil eden od teh, ki naj bi tem bančnikom pripeljali kreditno nesposobne posojilojemalce, sta priznala krivdo v zameno za vikend zapor, denarno kazen in vrnitev sredstev.
Kot je pojasnil vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana Mitja Bartolme, so storilci prepričevali oškodovance v izročitev teh z bančnimi krediti najetih finančnih sredstev ter preostalega njihovega premoženja. Policisti so sprejeli še 23 prijav kaznivih dejanj goljufije in v letu 2020 opravili še tri hišne preiskave in preiskavo vozila, enega osumljenca so pridržali in pozneje priprli. »Do zdaj je 14 preiskav že zaključenih, 9 pa jih še vedno poteka. Skupna ugotovljena premoženjska škoda teh goljufij znaša več kot pol milijona evrov. Najvišji do zdaj ugotovljeni vložek posameznega oškodovanca pa je znašal več kot 170.000 evrov,« je pojasnil Bartolme.
Začarani krog vlaganj
Oškodovanci so v prvi vrsti sredstva izročali osumljencem v zameno za osebnostno in poslovno rast, nato pa so jih ti prepričevali v vlaganja v lažne posle. »Vodilnih oseb te združbe nista zmotila niti dejstvo, da so že potekali kazenski postopki zoper eno izmed oseb, ki se je ukvarjala z isto dejavnostjo, niti takratno obsežno medijsko poročanje o preiskavi,« je pojasnil Bartolme. Kot je dejal, je delovanje sekte oziroma združbe organizirano tako, da ljudi povabijo na različne delavnice, kot so numerološki tečaji, predavanja o osebnosti, poslovni rasti, t. i. »life coaching« ali svetovanje parom. Nato so tečajniki izvedeli, da se je za bolj kakovostno življenje smiselno udeležiti »osebnostnega reprogramiranja,« za kar pa je treba plačati 5000 evrov.
V zameno za plačilo naj bi se oškodovanci »znebili blokad, strahu in dosegli višji osebnostni nivo oziroma jih bo oblila nova energija.«
»Storilci z uporabo psiholoških metod prepričujejo oškodovance, da izročijo finančna sredstva s pretvezo, da se bodo na ta način znebili blokad, strahu in dosegli višji osebnostni nivo, da jih bo oblila nova energija in podobno. Seveda pa po vloženih sredstvih sledijo vedno nova prepričevanja, da vložijo še več in tako sklenejo začarani krog vedno novih vlaganj,« je še povedal.
Velik izziv pri preiskovanju in še večji učinkovitosti pa je dejstvo, da se osebe, ki so izročile denar, sploh niso prepoznale kot oškodovanci in prijav zoper združbo niso podale. Do tega spoznanja so prišle čez nekaj let, nekatere pa se še danes kot oškodovanci ne prepoznajo, zato so določeni člani te združbe še vedno aktivni. »Zato ravno s predstavitvijo delovanja te kriminalne združbe želimo delovati preventivno v smeri zaščite potencialnih žrtev takih kaznivih dejanj,« je dodal. Po njegovih besedah gre v teh primerih predvsem za izgubljena finančna sredstva, katerih posledice so hude finančne in duševne stiske, hujše zdravstvene težave, izgube nepremičnin, finančni dolgovi, katerih posledice občutijo tudi drugi člani družin. Značilnost storilcev je namreč ta, da iščejo ranljive skupine oseb.
Za kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja ali dajanja daril je predpisana zaporna kazen od šestih mesecev do šestih let, za kaznivo dejanje goljufije pa v tem primeru od enega do osmih let.
