Serijski prevarant svoboden, sodišče ga je ponovno obsodilo na pogojno kazen
»Moja kriminalna kariera ni bila dobra,« je koprskemu okrožnemu sodniku Mihi Špilarju potarnal obtoženi Romun Alexandru Gabriel Cretu Torica, ki je v Sloveniji živel več let. Vanjo je vložil polovico svojega življenja, bil priprt, zaprt, obsojen in kaznovan; v Nemčiji je bil zaradi tatvine obsojen leta 2004, v Kopru zaradi zlorabe plačilnih kartic leta 2009 in 2013, v Postojni zaradi tatvine 2015. na pogojni zapor, v Ljubljani leta 2016, ker je zlorabljal bančne kartice, kazen pa spet pogojni zapor, zato je njegova kriminalna kariera skoraj nemoteno tekla dalje.
Slovenščine se je menda naučil v naših zaporih, pot ga je iz Slovenije, kjer se mu je rodil otrok, peljala po svetu, preselil se je v italijansko Padovo. Evropska sodišča so mu dobro znana. Sodišče Združenega kraljestva (takrat še člana EU) ga je 2016. obsodilo zaradi velike tatvine, leto pozneje italijansko zaradi zlorabe informacijskega sistema, računalniške goljufije, kazen je bila pogojni zapor. V Madridu je bil zaradi goljufije marca 2019 obsojen na pogojni zapor, v Franciji je goljufal, zlorabil ponarejene čeke, ponarejal javne in administrativne listine, 2019. ga je tamkajšnje sodišče za leto in devet mesecev poslalo v zapor.
Na vprašanje koprskega sodnika, ali je v drugem kazenskem postopku, je izstrelil: »Čist sem kot solza.« Razumeti ga je bilo, da se je v domačo državo preselil po prestani kazni v Franciji, leta 2020, kjer na debelo trguje s kemijskimi izdelki. Že prej je plaval v podjetniških vodah, podjetje je odprl v Sloveniji, Italiji in Španiji, je junija 2016 poročalo Delo.
Krivdo priznal
Pred dnevi se je 42-letnik vrnil na Obalo, ker mu državno tožilstvo očita nadaljevano kaznivo dejanje zlorab bančnih kartic, tako imenovani skimming napad na bankomat, kar je v navedeni zadevi počel kar dve leti, pri tem pa s sopajdaši pridobil veliko premoženjsko korist. Gre za nešteto izvršitvenih dejanj, neuradno okoli 800 kaznivih dejanj storjenih v različnih kombinacijah.
Neznanega dne je Romun zapise s plačilnih in bančnih kartic s pomočjo magnetnega čitalca ter magnetnega zapisa prenesel na ponarejene kartice. Te je uporabljal na plačilnih mestih, nekje so bile transakcije zavrnjene, drugod so mu bili zneski izplačani. Uspešnih transakcij je bilo od 2011 do 2013 za 236.713 evrov. Romun je takoj pojasnil, da ni dobil celotnega zneska, ampak največ do 30 odstotkov. Koliko ste dobili, ga je vprašal sodnik. »V Sloveniji do največ 50 tisoč evrov,« je dejal.
»Krivdo priznam v celoti,« se je izjasnil na predobravnavnem naroku. Okrožna državna tožilka svetnica Janja Hvala je zanj našla dve olajševalni okoliščini: da je s pismom in pogovori s kriminalisti sam razkril celotno delovanje združbe ter podal kazensko ovadbo zoper sostorilce. Bilo jih je še 27. Druga je, da je od tega minilo vsaj deset let, zato je predlagala pogojno obsodbo dve leti zapora, s štirimi leti preizkusne dobe, odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi in plačilo stroškov postopka. Odvetniški kandidat Aleksander Ciril Kožar, ki ga je zagovarjal kot substitut, je predlagal, da ga sodišče oprosti stroškov postopka. S 1400 evri mesečno mora preživeti celo družino, pa še zdravstvene težave, ki ga ovirajo pri delu, so se mu namnožile.
Sodišče je v celoti sledilo predlogu tožilke. Izrečena mu je bila pogojna obsodba s kaznijo dve leti zapora in preizkusno dobo štirih let, moral bo vrniti 50.001 evro, plačati mora stroške kazenskega postopka. Sodba je že pravnomočna.