Šest let je minilo, kar je padel njegov dom

RIBČEV LAZ – Pred točno šestimi leti, 5. novembra 2013, ob 9. uri so se inšpekcijske službe ob podpori policijskega kordona usmerile do skromne lesene hiške na naslovu Ribčev laz 63 ob bregu Bohinjskega jezera. Začelo se je najbolj znano rušenje doma, objekta, ki je bil edino prebivališče Darka Kuzmiča. Ta mu je bil dodeljen, ko je bil postavljen za vodjo adaptacije doma Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) v Bohinju, danes Centra za šolske in obšolske dejavnosti (CŠOD). Hiška je na tem mestu stala od leta 1965, poleg nje še 10 enakih bungalovov, ki jih danes več ni.


Darko Kuzmič hiške ni zgradil samovoljno, brez dovoljenj, temveč je objekte zgradila tedanja država. Zdajšnja država, ki se je rodila iz tiste, ki je Kuzmiču namenila streho nad glavo, se je odločila, da bo objekt, ker da je črna gradnja, čeprav jo je postavila predhodnica in ne v bohinjskem koncu živeči Prekmurec, porušila.

Kot zanimivost: prav v tem spornem bungalovu, ki je bil porušen na današnji dan pred šestimi leti, je pred Kuzmičem prebival direktor hotela. Kuzmič je dva dneva pred svojim 60. rojstnim dnevom postal še en socialni problem na sončni strani Alp.


Brez razumevanja občine Bohinj bi pred zimo moral dobesedno pod bližnjo veliko smreko, tako pa so mu dodelili stanovanje v stari šoli na Gorjušah, kjer prebiva še danes. »Lahko bi šel res samo še pod smreko, a zaradi novega objekta še te ni več tam,« bizarnost celotne zadeve opiše Kuzmič. Takoj po osamosvojitvi je plačal takratnih 250.000 tolarjev, saj je mislil, da bo lahko s tem uredil papirje in odkupil hiško. Tako pa je danes že šesto leto brez nje.


Na ljubljanskem okrožnem sodišču trenutno poteka pravda, v kateri Kuzmič od države in sedanjega CŠOD zaradi zrušitve objekta zahteva 100.000 evrov odškodnine. Kuzmič je prepričan, da mu brunarice ne bi smeli porušiti, ker je bila njegov dom. »Vedeli so za odločitev evropskega sodišča za človekove pravice s področja nelegaliziranih gradenj, ki je zavezujoča za vse članice EU. Če ima človek edino streho nad glavo, čeprav je to nedovoljena gradnja, se mu ne sme rušiti. Hkrati je pomenljivo tudi to, da je po tem, ko so zravnali s tlemi moj dom, začel veljati moratorij na rušenje črnih gradenj. Vse velike živine z nelegalnimi objekti so rešile svoje nepremičnine v naslednjem obdobju, jaz pa sem postal socialni problem.«

Šest let je minilo, šest dolgih let, kar Darko Kuzmič terja pravico in predvsem košček dostojanstva, ki mu je bil na današnji dan točno ob 13. uri, ko je policija od objekta odstranila protestnike in se je začelo rušenje, grobo poteptano.