ZMERLJIVKE
Sina zmerjala z govnom
Starši so za otroka neprimerno skrbeli, sodišče pa nič. S svojim početjem ju menda niso ogrožali.
Odpri galerijo
Dokler se ne zgodi nasilje, naj se z neprimenim družinskim okoljem ukvarja CSD. FOTO: UROŠ HOČEVAR
LJUBLJANA – Čeprav otrok živi v neurejenem domu in so na dnevnem redu hudo prepiranje staršev, pijančevanje, pa tudi zmerjanje otrok in kričanje, to še ne pomeni, da so starši zagrešili kaznivo dejanje. Načeloma namreč velja, da naj se s takšnimi primeri ukvarjajo socialni delavci vse dotlej, dokler zadeva ne pripelje tako daleč, da govorimo o fizičnem ali psihičnem maltretiranju. Tako je namreč sklenil senat višjega sodišča v Kopru, ki je zavrnil pritožbo tožilstva na sklep, s katerim je okrajno sodišče v Novi Gorici zavrglo obtožni predlog, ki ga je tožilstvo vložilo zoper R. H. in A. O.
Kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe oziroma surovo ravnanje stori oče ali mama, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletnika. Ampak kaj to pomeni? V tem primeru je tožilstvo obema od staršev očitalo, da sta se septembra in oktobra 2016 večkrat ponoči prepirala vpričo desetletnega sina in triletne hčerke, zaradi česar je bila deklica neprespana. Očitalo jima je tudi, da je bilo stanovanje zanemarjeno in neurejeno, saj je bila kuhinja polna ostankov, iz hladilnika se je širil smrad zaradi stare hrane, med drugim nista praznila košev za smeti. Vse to je neprimerno, se strinja sodišče, ni pa za otroka ogrožajoče, prav tako ne gre za grobo ravnanje ali maltretiranje.
Del očitkov se je nanašal tudi na dejstvo, da starši niso plačali obveznosti do šole, uslužbenkam CSD pa niso dovolili vstopa v stanovanje, vendar v tem delu sploh ne gre za kršenje dolžnosti do mladoletne osebe, temveč do teh »tretjih oseb«.
Mati R. H. si je zaradi svojega početja prislužila še dodatne očitke, vendar tožilstvu tudi v tem delu ni uspelo prepričati sodišča, da gre za kaznivo dejanje. Tako naj bi nekega dne maja 2017 na svojega sina kričala in ga zmerjala, da je »govno izdajalsko« in da naj izgine.
»Čeprav gre gotovo za vzgojno povsem neprimerna verbalna ravnanja, še ne pomenijo psihičnega maltretiranja oziroma grobih in intenzivnih kršitev dolžnosti do otroka,« so sklenili višji sodniki. Enako so ugotovili tudi za očitek, da naj bi tri mesece pozneje, avgusta, na mestnem kopališču v navzočnosti sina in hčerke uživala alkoholne pijače, čeprav na kopališču niti ne bi smela piti in je s tem tudi kršila kopališki red.
R. H. naj bi tudi sicer imela težave z alkoholom, saj ji je sodišče očitalo, da je bila večkrat pijana, da je po stanovanju skrivala steklenice, otroka pa puščala sama doma in zanju slabo skrbela. A je bilo tožilstvo v tem delu menda premalo konkretno pri opisu časovne opredelitve, trajanja in intenzivnosti oziroma grobosti v odnosu do otrok.
Dokler se ne zgodi nasilje, naj se z neprimenim družinskim okoljem ukvarja CSD. FOTO: UROŠ HOČEVAR
Kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe oziroma surovo ravnanje stori oče ali mama, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletnika. Ampak kaj to pomeni? V tem primeru je tožilstvo obema od staršev očitalo, da sta se septembra in oktobra 2016 večkrat ponoči prepirala vpričo desetletnega sina in triletne hčerke, zaradi česar je bila deklica neprespana. Očitalo jima je tudi, da je bilo stanovanje zanemarjeno in neurejeno, saj je bila kuhinja polna ostankov, iz hladilnika se je širil smrad zaradi stare hrane, med drugim nista praznila košev za smeti. Vse to je neprimerno, se strinja sodišče, ni pa za otroka ogrožajoče, prav tako ne gre za grobo ravnanje ali maltretiranje.
10
in 3 leta sta bila stara.
in 3 leta sta bila stara.
Del očitkov se je nanašal tudi na dejstvo, da starši niso plačali obveznosti do šole, uslužbenkam CSD pa niso dovolili vstopa v stanovanje, vendar v tem delu sploh ne gre za kršenje dolžnosti do mladoletne osebe, temveč do teh »tretjih oseb«.
»Govno izdajalsko, izgini!«
Mati R. H. si je zaradi svojega početja prislužila še dodatne očitke, vendar tožilstvu tudi v tem delu ni uspelo prepričati sodišča, da gre za kaznivo dejanje. Tako naj bi nekega dne maja 2017 na svojega sina kričala in ga zmerjala, da je »govno izdajalsko« in da naj izgine.
»Čeprav gre gotovo za vzgojno povsem neprimerna verbalna ravnanja, še ne pomenijo psihičnega maltretiranja oziroma grobih in intenzivnih kršitev dolžnosti do otroka,« so sklenili višji sodniki. Enako so ugotovili tudi za očitek, da naj bi tri mesece pozneje, avgusta, na mestnem kopališču v navzočnosti sina in hčerke uživala alkoholne pijače, čeprav na kopališču niti ne bi smela piti in je s tem tudi kršila kopališki red.
Mati R. H. naj bi imela težave z alkoholom, po stanovanju je skrivala steklenice, otroka pa puščala sama doma in zanju slabo skrbela.
R. H. naj bi tudi sicer imela težave z alkoholom, saj ji je sodišče očitalo, da je bila večkrat pijana, da je po stanovanju skrivala steklenice, otroka pa puščala sama doma in zanju slabo skrbela. A je bilo tožilstvo v tem delu menda premalo konkretno pri opisu časovne opredelitve, trajanja in intenzivnosti oziroma grobosti v odnosu do otrok.
