Skladiščnik iz korupcijske afere spet v službi

Uroš Smiljić, prvoobtoženi v aferi preskakovanja čakalnih vrst, je po naših podatkih od ponedeljka znova v službi v ljubljanskem kliničnem centru (UKC). Višje delovno sodišče je namreč potrdilo odločitev prvostopenjskega, da so skladiščnika iz naše največje bolnišnice 13. aprila 2018 odpustili nezakonito, zato so ga morali vzeti nazaj na delo.

Smiljiću, ki naj bi v UKC več let veljal za nekakšno sivo eminenco, ki lahko uredi kar koli, so vrata pokazali poldrugo leto po tem, ko se je znašel v kriminalistični preiskavi zaradi suma več korupcijskih dejanj. Niso ga želeli odpustiti krivdno, češ da – kot je takrat pojasnil prvi človek UKC Andraž Kopač – niso želeli »postopkov, ki bi lahko pomenili tveganje za visoke stroške, če bi se delavec vrnil«. A zgodilo se je ravno to. Delovno sodišče je pravnomočno razsodilo, da je bila odpoved iz poslovnih razlogov nezakonita, saj je šlo zgolj za navidezni razlog.

Delovno razmerje so mu v UKC namreč odpovedali zaradi ukinitve delovnega mesta v enoti za evidentiranje sredstev, odpoved pa pojasnjevali z reorganizacijo področja za ekonomsko in finančno dejavnost, češ da se je pokazala potreba po zaposlitvi delavcev z višjo stopnjo strokovne izobrazbe. Z reorganizacijo naj bi prenehale potrebe po opravljanju dela, ki ga je Smiljić opravljal po pogodbi o zaposlitvi, zato so uvedli postopek redne odpovedi iz poslovnega razloga, ki jo je kmalu potem, ko je od Kopača prevzel vodenje UKC Ljubljana, podpisal zdaj že nekdanji minister za zdravje Aleš Šabeder.

Fiktivni razlogi za odpoved

Sodišče je pritrdilo Smiljićevi pooblaščenki odvetnici Maji Vagaja, da je bila odpoved dana iz fiktivnih in ne resničnih poslovnih razlogov. UKC je naložilo, da mora Smiljića, ki je po pogodbi opravljal finančno-računovodska dela, v osmih dneh sprejeti na staro delovno mesto pod pogoji zadnje pogodbe o zaposlitvi. Smiljić je tako v skladu s pravnomočno sodbo nazaj v službi, za vse mesece nezakonite odpovedi do ponovne zaposlitve pa mu morajo izplačati plače (zmanjšane za prejeta nadomestila za brezposelnost) in za ta čas plačati davke in prispevke ter mu izplačati tudi nadomestilo za neizrabljen dopust.

Za takšno odločitev sodišča je bistveno, da so vsi zaposleni v enoti za evidentiranje sredstev opravljali enako delo, čeprav so bili zaposleni na dveh različnih delovnih mestih, za katera se je zahtevala različna stopnja izobrazbe. Ne nazadnje je enako delo opravljala tudi novozaposlena delavka, čeprav ima višjo izobrazbo od Smiljića. Potreba po opravljanju dela, ki ga je sicer opravljal Smiljić, glede na novozaposleno delavko očitno ni prenehala, kar dokazuje, da je bil poslovni razlog odpovedi navidezen in je prikril dejanski razlog: Smiljićevo domnevno vpletenost v korupcijsko afero in s tem povezano negativno medijsko kampanjo, kar pa ni utemeljeni poslovni razlog za odpoved. »Mene so odpustili samo zaradi medijev. Z mojim delom so bili vsi zadovoljni,« je Smiljić pojasnjeval na sodišču.

Znova o regresu

UKC je sicer poskušal sodbo izpodbiti na višjem delovnem sodišču, a je to njihovo pritožbo v celoti zavrnilo. Ugodilo pa je Smiljićevi pritožbi glede dela tožbe, v kateri je zahteval, da mu UKC za čas prenehanja delovnega razmerja prizna tudi pravico do letnega dopusta in mu zanj obračuna regres, pa ga je prvostopenjsko sodišče zavrnilo. V tem delu je višje sodišče sodbo razveljavilo in vrnilo prvostopenjskemu v vnovično odločanje. Smiljić bo moral v tem delu zahtevek sicer dopolniti, šele nato bo lahko sodišče znova odločilo o njem.

Čeprav so v UKC upali, da odločitev o vnovični zaposlitvi Smiljića ne bo šla skozi sito višjega sodišča, češ da ga nimajo kje zaposliti, saj so vsa delovna mesta v »njegovi« enoti zasedena, in so neuspešno predlagali sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, tudi zaradi kazenskega postopka zoper Smiljića, ki je še v teku, je višje sodišče odločitev o reintegraciji potrdilo kot pravilno.