Škof ni razžalil vernice

Murskosoboškemu škofu Petru Štumpfu je še v drugo uspelo prepričati sodišče, da ni razžalil vernice Lidije Turk Klemenčič. To je 69-letna Prekmurka, ki je 2019. zatrjevala, da je že najmanj tri leta in pol v ljubezenskem razmerju s takrat 38-letnim murskosoboškim župnikom Goranom Kuharjem.

»Vsi verniki, ki so pogosto na sprednjih sedežih v cerkvi, so v zadnjih letih lahko videli, kako me je osvajal, zapeljeval in se mi nenehno smejal,« je konec julija 2019 izpovedovala za Novice. Štumpf pa nam je med drugim zaupal, da Lidija ni hodila v cerkev do pogreba nekoga od njenih bližnjih. Tam pa je opazila župnika Kuharja. »Tedaj je začela prihajati v cerkev, župniku nastavljala darila, pisala pisma, ga poskušala doklicati z različnih številk, krožila z avtom v okolici cerkve in župnišča itd.,« je razlagal in nadaljeval, da jo je župnik od prvega trenutka zavračal, a je njeno vsiljevanje trajalo že nekaj let in se stopnjevalo. »Župnika Gorana sem moral kar nekajkrat v zadnjem trenutku zamenjati pri maševanju v stolnici zaradi te zalezovalke, ki je prišla v cerkev v prepričanju, da bo maševal on,« je še povedal in dodal: »Glede na vse, kar se dogaja, ne moremo reči drugače, kot da je ženska neprištevna in da nima stika z realnostjo.«

Turk Klemenčičeva se je nato odločila, da bo zasebno tožila škofa, ker da je z izjavo, da je neprištevna in da nima stika z realnostjo, storil kaznivo dejanje razžalitve. A brez uspeha. Murskosoboški okrožni sodnik Stanislav Jug je junija lani Štumpfu izrekel oprostilno sodbo, zasebni tožnici, ki je pričakovala 40.000 evrov odškodnine, pa naložil plačilo stroškov postopka in obeh zagovornikov, kar naj bi znašalo okrog 5000 evrov. Pojasnil je, da je upošteval vse okoliščine, ob katerih je nastala sporna izjava. Ob kaznivem dejanju razžalitve gre na eni strani za pravico do varstva osebnega dostojanstva, na drugi pa za pravico do svobode izražanja, tako naša kot evropska sodna praksa gresta v smer, da to čim manj omejujemo, je povedal Jug. Čeprav sta država in Cerkev ločeni, je vodenje škofije vendarle dejavnost, ki ima pomen v družbenem življenju, zato ne moremo z gotovostjo sklepati, da je imel škof namen zaničevati tožnico, je dodal.


Včeraj pa so iz Škofije Murska Sobota sporočili, da je odločitev okrožnega sodišča pred dnevi potrdilo tudi mariborsko višje sodišče. »S tem je kazenski postopek zoper škofa msgr. dr. Petra Štumpfa pravnomočno končan,« so zaključili.