Slovencem pobrali 3,5 milijona evrov: če slišite te besede, tecite čim dlje stran

Na Policijski upravi Maribor opažajo porast spletnih zlorab, pri katerih žrtve zaradi naivnosti in želje po hitrem zaslužku tujcem zaupajo dostop do svoje spletne banke in osebnih podatkov. Računajo na hiter zaslužek, na koncu pa jim ostanejo zgolj prazni računi. Pa ne samo to: storilci njihov račun pogosto uporabijo še za izvrševanje drugih kaznivih dejanj.

»Na PU Maribor v zadnjem mesecu beležimo šestnajst tovrstnih primerov, kjer so si goljufi na tak način protipravno pridobili za skoraj 200.000 evrov nezakonite premoženjske koristi. Nazadnje smo takšno prijavo prejeli včeraj, ko je starejši občan klicatelju zaupal svoje bančne podatke po prepričevanju, da mu bodo vrnili 5000 evrov, nato pa so mu z njegovega bančnega računa odtegnili okrog 1300 evrov,« razkriva policija. Dodajajo, da je bilo v letu 2023 v Sloveniji obravnavanih že več kot 100 primerov s skupno škodo okoli 3,5 milijona evrov.

Kako poteka prevara?

Običajno tako, da tujec po mobilnem telefonu pokliče žrtev in jo v polomljeni slovenščini, s tujim naglasom, poskuša prepričati, da ima na eni od kriptomenjalnic še vedno nekaj sredstev (npr. od 20.000 do 40.000 evrov) v kriptovalutah, pišejo policisti PU Maribor. Da bi bila prevara še bolj pristna, žrtvam pokažejo kriptoračun, na katerem so shranjena sredstva, ki naj bi mu pripadala. A do tega računa žrtev ne more dostopati.

Policisti pogosto ugotavljajo, da poleg oseb, ki so morda nekdaj trgovale s kriptovalutami, na tovrstne goljufije nasedajo tudi ljudje, ki s kriptovalutami še niso trgovali, a jih storilci uspešno prepričajo, da jih evri čakajo. 

Nikar jim ne dajte dostopa

»Goljufi žrtve pogosto prepričajo, da si na računalnik ali telefon namestijo program za oddaljeni dostop, s katerim omogočijo storilcem dostop do te naprave, češ da naj bi v nasprotnem primeru izgubili kriptosredstva. Ko storilci pridobijo dostop do njihovih naprav, s tem pridobijo dostop tudi do spletne banke in elektronske pošte. V imenu oškodovancev lahko na različnih kriptomenjalnicah in spletni banki odprejo račune in z njihovih bančnih računov prenesejo denar,« pojasnjujejo policisti.

Če slišite te besede, je že prepozno

Storilci žrtvam nato pogosto svetujejo, naj naprav ne uporabljajo (denimo med 12 in 24 ur) ter ne obiskujejo spletne banke, češ da bo tako transakcija kriptodenarja na njihov račun izvršena hitreje: »Žal žrtve potem pogosto ugotovijo, da so jim storilci izpraznili bančni račun in ga morda celo izkoristili za krajo denarja z drugih bančnih računov.«

Kako se jim izogniti?

Za začetek se ne oglašajte na neznane telefonske klice iz tujine, pogosto sicer pokličejo s ponarejene slovenske telefonske številke. »Če prejmejo klic s ponudbami o zaslužku s kriptovalutami, naj nemudoma prekinejo povezavo, na računalnik ali telefon ne nameščajo programov za oddaljen dostop, nikomur ne dovolijo upravljanja računalnika ali telefona, nikomur ne dovolijo dostopa do spletne banke,« so jasni policisti.

In če ste ta članek prebrali prepozno in ste že oškodovani? »Svetujemo, da zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP-številke) in se za prijavo čim prej obrnejo na najbližjo policijsko enoto ter svojo banko,« so jasni.