ŽALOSTNO
Slovenec, ki se je hudo ponesrečil, izgubil bitko za življenje
V 56. letu starosti je umrl Beltinčan, ki se je 16. oktobra hudo poškodoval na Madžarskem.
Odpri galerijo
Žal že pokojni Vladimir Smej. FOTO: Arhiv
V soboto, 23. novembra 2019, ob 14. uri se bodo svojci, prijatelji, sosedje in znanci na pokopališču v Beltincih poslovili od 55-letnega Vladimirja Smeja iz Gregorčičeve ulice 10 v Beltincih. Nesrečni Vlado je namreč v UKC v Mariboru izgubil zadnjo življenjsko bitko, potem ko se je v sredo, 16. oktobra, ponesrečil na gradbišču v kakšnih 15 kilometrov od slovenske meje oddaljenem turistično-izletniškem kraju Murasemenje na Madžarskem, kjer je znancu iz bližnjih Ižakovcev pomagal pri prekrivanju vikendice. Vlado ni imel družine in ne otrok, kljub temu pa je bil priljubljen med znanci in sosedi. Rad je pomagal, veliko pa je kot tesar in krovec delal pri različnih delodajalcih.
»Vlado je živel sam na domačiji v Beltincih, in ker je bil brezposeln, je rad pomagal. Tako je bilo tudi kritičnega dne, ko je šel na Madžarsko pomagat znancu. Tam se je zgodila nesreča, ko je počila plošča in je padel v globino. Imel je hude poškodbe možganov, serijski zlom reber, poškodbo hrbtenice ipd. Poškodbe možganov so bile prehude. Še moj sin, njegov nečak, ki je tudi zdravnik, je ves čas skušal pomagati, a ni šlo. Tudi ostali svojci smo ga obiskovali, mu stali ob strani, čeprav je večinoma bil v komi,« nam je razložila pokojnikova sestra Genofeva Szunyog iz Lendave, ki je dodala, da so najbližji sorodniki uredili vse, da se bodo na beltinskem pokopališču od Vladimirja dostojno poslovili. Dejala nam je tudi, da so ga po nesreči takoj pripeljali v murskosoboško bolnišnico, nato pa v UKC Maribor.
Nesrečni Vladimir je sicer poleg sestre Genovefe imel tudi brata Štefana Smeja (žal tudi že pokojnega), znanega prekmurskega novinarja, filozofa in ekologa, ki je sredi osemdesetih, ko je država načrtovala kar ducat elektrarn po vsej dolžini Mure, organiziral silovit upor ljudi ob reki. Tudi sploh je kar nekaj pokojnikovih sorodnikov močno povezano z mediji, denimo nečakinja Valentina Smej Novak, kolumnistka, prevajalka in televizijska voditeljica, ter svak (sestrin mož) Šandor Szunyog, ki je med letoma 1972 in 1991 bil novinar časopisa Népújság v Lendavi, med letoma 1971 in 1996 pa še urednik. Opravljal je tudi delo urednika in vodje televizijske oddaje Mostovi/Hidak v lendavskem studiu TV Slovenija.
»Vlado je živel sam na domačiji v Beltincih, in ker je bil brezposeln, je rad pomagal. Tako je bilo tudi kritičnega dne, ko je šel na Madžarsko pomagat znancu. Tam se je zgodila nesreča, ko je počila plošča in je padel v globino. Imel je hude poškodbe možganov, serijski zlom reber, poškodbo hrbtenice ipd. Poškodbe možganov so bile prehude. Še moj sin, njegov nečak, ki je tudi zdravnik, je ves čas skušal pomagati, a ni šlo. Tudi ostali svojci smo ga obiskovali, mu stali ob strani, čeprav je večinoma bil v komi,« nam je razložila pokojnikova sestra Genofeva Szunyog iz Lendave, ki je dodala, da so najbližji sorodniki uredili vse, da se bodo na beltinskem pokopališču od Vladimirja dostojno poslovili. Dejala nam je tudi, da so ga po nesreči takoj pripeljali v murskosoboško bolnišnico, nato pa v UKC Maribor.
Nesrečni Vladimir je sicer poleg sestre Genovefe imel tudi brata Štefana Smeja (žal tudi že pokojnega), znanega prekmurskega novinarja, filozofa in ekologa, ki je sredi osemdesetih, ko je država načrtovala kar ducat elektrarn po vsej dolžini Mure, organiziral silovit upor ljudi ob reki. Tudi sploh je kar nekaj pokojnikovih sorodnikov močno povezano z mediji, denimo nečakinja Valentina Smej Novak, kolumnistka, prevajalka in televizijska voditeljica, ter svak (sestrin mož) Šandor Szunyog, ki je med letoma 1972 in 1991 bil novinar časopisa Népújság v Lendavi, med letoma 1971 in 1996 pa še urednik. Opravljal je tudi delo urednika in vodje televizijske oddaje Mostovi/Hidak v lendavskem studiu TV Slovenija.
