Moža ni mogla preboleti, zato je Slovenka zalezovala njegovo novo prijateljico

Ker se nikakor ni mogla sprijazniti z dejstvom, da ima njen mož prijateljico, jo je skoraj dve leti zalezovala in nadlegovala. Prvič se je ženska na Policijsko postajo Vič odpravila decembra 2017, ker je žena prijatelja, ki naj bi ga spoznala med sprehajanjem psa, ponovno prišla na njen dom in govorila z njeno hčerko, odšla pa šele po hčerkinem drugem opozorilu, da bo poklicala policijo.

Že nekaj dni prej ji je zalezovalka povedala, da jo že 14 dni opazuje, kako se usede v službeni avto njenega moža (s katerim oškodovanka menda takrat še ni bila par), nadlegovala pa je tudi njene starše. Ženski so očitali enaindvajset zaporednih dogodkov, »s katerimi je oškodovanko spravila v stisko, oškodovanka pa zaradi teh ravnanj ni bila zbrana, ponoči ni mogla spati, ni se mogla skoncentrirati, bila je vznemirjena, prestrašena in se je počutila ogroženo«.

Prijateljico je spoznal med sprehajanjem psa. FOTO: arhiv Novic

Okrajno sodišče v Ljubljani je novembra 2020 žensko spoznalo za krivo kaznivega dejanja zalezovanja in ji naložilo pet mesecev zapora. Temu se sicer lahko izogne, če v dveh letih kaznivega dejanja ne ponovi. Izrekli so ji tudi ukrep varstvenega nadzora in odredili, da se ljubezenski tekmici ne sme približati na razdaljo, krajšo od 150 metrov, enako velja za njeno bivališče, ki se mu ne sme približati na manj kot 30 metrov. Obramba se je na takšno sodbo sicer pritožila, a na višjem sodišču ji ni uspelo s svojimi argumenti, saj je to maja predlani potrdilo sodbo. Zdaj je hladno prho doživela še na vrhovnem sodišču, kamor je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti.

Ne zalezovanje, kriva ovadba

Zagovornik meni, da obsojenkino ravnanje ni kaznivo dejanje, saj iz opisa v izreku sodbe menda ni razvidno kontinuirano in ponavljajoče se ravnanje, zasledovanje in opazovanje oškodovanke, zgolj občasna ravnanja pa ne predstavljajo kaznivega dejanja. Poudaril je, da je do interakcije med obsojenko in oškodovanko v relativno daljšem časovnem obdobju prišlo v povprečju manj kot enkrat mesečno, kar ne pomeni stalnega in vztrajnega prizadevanja vzpostavitve stika.

Pogorela je na okrožnem, višjem in vrhovnem sodišču. FOTO: Uroš Hočevar

Ob tem ni zanemarljivo, da sta živeli v sosednjih ulicah. Tudi sicer po mnenju obrambe večina dogodkov ni konkretizirana in glede večine dogodkov ni drugih dokazov, le oškodovankina izpovedba. Med drugim po njegovem mnenju ne predstavljajo kaznivega dejanja zalezovanja obsojenkine vožnje mimo oškodovankine hiše in po sosednjih ulicah. Oškodovanka je sicer vsako vožnjo avtomobila enake znamke obsojenkinemu posnela, iz predloženih posnetkov pa ne izhaja, da bi bila v vozilu obsojenka. Po mnenju zagovornika gre za načrtno oškodovankino ravnanje, ki je njegovo klientko neupravičeno posnela tudi ob vsakem srečanju v bližini njunih domov, zabeležila vsako naključno srečanje, kar je z namenom krive ovadbe uporabila zoper njo.

Vrhovni sodniki so v odločbi spomnili, da to kaznivo dejanje stori, kdor drugega ali njegovega bližnjega »s ponavljajočim se opazovanjem, zasledovanjem ali vsiljivim prizadevanjem vzpostavitve stika zalezuje in pri njem ali njegovem bližnjem povzroči prestrašenost ali ogroženost«. Za ravnanja obsojenke to po mnenju sodnikov nedvomno velja. Tako je denimo v enem primeru vozila v bližini oškodovanke in jo opazovala, dokler se ta ni skrila v grmovje, ob neki drugi priložnosti pa jo je opazovala med vožnjo, se ustavila v bližini njene hiše in jo čakala, nato pa se pripeljala do oškodovanke in jo skozi okno zmerjala s »prasico in kurbo«. Teh načrtnih srečanj, ki ustrezajo zalezovanju, je bilo torej še več.

Obramba je torej trdila, da je šlo kvečjemu za napad oškodovanke in obsojenkinega bivšega partnerja zoper obsojenko, saj naj bi bilo celo iz oškodovankine izpovedbe razbrati, da je hodila za obsojenko, opazovala, kaj počne, ter z obsojenkinim bivšim partnerjem komunicirala o tem, kdaj gre obsojenka od doma, da jo je lahko posnela. A so sodišča ugotovila, da je začel možakar dejansko zaradi vedno hujšega nadlegovanja oškodovanko prek SMS-sporočil obveščati, kdaj gre bivša na sprehod, da je oškodovanka slučajno ne bi srečala, pa recimo o svojih službenih poteh. Ko ji je nekega dne napisal, naj pazi, saj gre od doma, obsojenka pa se že oblači, je obsojenka po njegovem odhodu dejansko prišla pred oškodovankino hišo. Sodišče je torej zaključilo, da je obveščal le zato, da bi se lahko izognila neprijetnemu srečanju. Zahtevo za varstvo zakonitosti je sodišče zavrnilo.