Slovenski heker, ki bi ga Američani strpali v ječo, spet na zatožno klop
Matjaž Škorjanc iz Hotinje vasi je eden tistih Slovencev, za katerega bi Američani uporabili vse pravne poti, da bi ga dobili. Našega računalniškega hekerja bi z veseljem poslali za polstoletne zapahe, medtem pa jo je pri nas odnesel s štirimi leti in desetimi meseci zapora. ZDA so za njim razpisale mednarodno tiralico in leta 2020 so Škorjanca med rutinsko prometno kontrolo aretirali nemški policisti. Vtaknili so ga v izročitveni pripor, toda dokazal jim je, da je bil za kaznivo dejanje, za katero ga iščejo v ZDA, obsojen v Sloveniji, kjer je kazen tudi že odsedel. Izpustili so ga. A glej ga, zlomka, lani je na sceno stopilo slovensko ustavno sodišče ter sodbo razveljavilo.
Ustvaril Metulja
Ameriške oblasti so leta 2013 slovenske obvestile, da avtor zlonamerne kode Mariposa (Metulj), ki je okužila na milijone računalnikov po svetu, prebiva v Sloveniji. Preiskovalce so poti v Mariboru pripeljale do Škorjanca, aretirali so ga. Američani so zahtevali izročitev računalniškega programerja, ki so mu torej agenti FBI pripisali, da je avtor zlonamerne programske kode, s katero so si španski spletni kriminalci pokorili na milijone računalnikov po vsem svetu. Ni jim bilo ugodeno.
Izdeloval naj bi program, s katerim je bilo mogoče vdreti v tuje informacijske sisteme.
Škorjanc naj bi skupaj s pajdaši svojim žrtvam, ki so jim pokradli zasebne podatke, med drugim z bančnih računov in kreditnih kartic, povzročili za 4,5 milijona ameriških dolarjev škode. Američani so jih bremenili kriminalnega združevanja, bančnih prevar, vdorov v računalnike, kraje identitete in izsiljevanja. Škorjanca so obtoževali, da je ustvaril program Butterfly Bot ali BFBOT in ga prodajal na Darkcodu, kjer ga je oglaševal kot program, ki lahko ukrade gesla za spletne finančne storitve uporabnikom internet explorerja in firefoxa. Ta program naj bi bil sposoben tudi spreminjati elektronske zapise.
Sodni senat mariborskega okrožnega sodišča pod predsedovanjem Danile Dobčnik Šoštarič ga je konec leta 2013 spoznal za krivega in mu prisodil nekaj manj kot pet let zapora. Njegov odvetnik Janko Jerman ml. se je pritožil na višje sodišče. Tam so po poročanju Večera zaslišali izvedenca računalniške stroke Marka Malovrha, ki je dejal, da so bili podatki v zaseženih računalnikih naknadno spremenjeni, da ni bila zagotovljena integriteta podatkov in da so kriminalisti iz tujine podatke pregledovali s programom, ki ni licenčen in zato ni namenjen za forenzične preglede. Toda okrožno sodbo so potrdili.
Škorjančeva obramba se ni vdala, praznih rok pa je ostala tudi na vrhovnem sodišču. Pred več kot letom dni pa se je na temo enega najbolj znanih svetovnih hekerjev oglasilo ustavno sodišče. Sodbo za Škorjanca, ki je kazen že zdavnaj odslužil, so razveljavili, saj naj bi mu bile na sodiščih kršene ustavne pravice oziroma pravica do obrambe.
Ponovljeno prvostopenjsko sojenje bi moralo steči, vendar pa se Škorjanc pred sodnico Dobčnik Šoštaričevo ni pojavil. Njegov odvetnik je povedal, da zato ne, ker mu vabilo ni bilo vročeno v skladu z določili zakona o kazenskem postopku. Začetek procesa je tako prestavljen za čas po sodnih počitnicah.
Tožilstvo mu očita, da je med marcem 2008 in majem 2011 izdeloval program, s katerim je bilo mogoče vdreti v tuje informacijske sisteme. Med njegovimi najzvestejšimi kupci naj bi bila španska kriminalna združba, ki naj bi s programom vdrla v računalnike po vsem svetu in jih združila v omrežje Mariposa. Kodo so kupci po navedbah tožilstva uporabljali kot orodje za izvajanje nezakonitih dejanj, kot je kraja gesel in drugih tajnih podatkov. Škorjanc naj bi jim bil pri tem svetoval in dajal navodila za uporabo. Najbolj razvpiti stranki Škorjanca z vzdevkom Iserdo naj bi bila Španca Forencio Ruiz in Juan Rios, ki sta bila tudi odgovorna za to, da je afera Mariposa odmevala po vsem svetu. S pomočjo Škorjančevih programov in nasvetov sta namreč upravljala botnet Mariposa, s katerim sta januarja 2010 izpeljala dva napada na računalniške sisteme v Kanadi in povzročila večmilijonsko škodo.
