Slovenski potapljač je bil na robu smrti

Pomanjkanje potapljaških izkušenj je bilo skoraj usodno za 37-letnega Slovenca, ki se je v soboto potapljal pri hrvaškem otoku Krk. V morske globine se je namreč nazadnje podal pred dvema letoma, kar pa je, kot je pojasnil anesteziolog dr. Marko Milošević iz reškega kliničnega centra, že doba, ko posameznik pozabi veliko pravil za varno potapljanje. Kaj hitro se namreč lahko pojavi dekompresijska bolezen. Slednjo je zaradi več zaporednih potopov in dvigov dobil tudi Slovenec.

​V soboto zvečer je z značilnimi bolezenskimi znaki, kot so zmedenost, mravljinčenje v rokah in vratu, vrtoglavica in bruhanje, obiskal reško urgenco. Po Miloševićevih besedah je imel ob prihodu že zmerno klinično sliko, pa četudi se tistega dne ni potopil globlje od desetih metrov. A ker se je potopil večkrat, pri čemer pa ni izenačil pritiska s pihanjem skozi nos, je imel občutek, kot da bi se potopil na 18 metrov.

Zdravnik je za hrvaški spletni portal 24sata.hr pojasnil, da dekompresijska bolezen pomeni, da se v telesu tvorijo mehurčki, ki lahko prispejo do krvnih žil, kar lahko povzroči celo paralizo oziroma enake simptome, kot so pri srčnem infarktu in možganski kapi.

Ni treba globoko

Slovenca so seveda zadržali na zdravljenju. Že istega dne, torej v soboto, so ga za 4 ure in 45 minut položili v hiperbarično komoro in »potopili« na 18 metrov. Ves ta čas je skozi masko prejemal visoko koncentracijo kisika, kar 200-krat večjo kot v običajnih razmerah.

»Med potapljanjem, potopi pa so bili pogosti, ni izenačeval pritiska s pihanjem skozi nos, zato smo mu pred tretmajem v ušesa dali cevčice, da bi uravnali tudi to,« je pojasnil Milošević. V nedeljo ob 5. uri je tako slovenski potapljač končal prvi tretma, čez približno dvanajst ur je prejel še drugega. Milošević je dodal, da se pacient že počuti bolje. Kakšno je trenutno stanje 37-letnika, smo včeraj želeli izvedeti v reški bolnišnici, a odgovora do konca redakcije nismo prejeli. Na telefon se nam ni oglasil niti zdravnik.

Hrvaški anesteziolog je sicer vsem, ki se želijo potapljati, položil na srce, naj prej opravijo tečaj, pod vodo pa naj se odpravijo v organizaciji preverjenih potapljaških klubov. In kar je še najbolj pomembno: za razvoj dekompresijske bolezni ni treba globoko pod gladino. Zdravnik je še dodal, da se pogosteje pojavlja pri tistih, ki se potopijo s pomočjo jeklenk s kisikom, kot pa med potapljanjem na vdih.