Služili z nevarno sadro

V začetku lanskega leta je zelo odmeval primer onesnaženja, ko so koroški kmetje po zemljiščih raztrosili okoli 500 ton industrijske sadre. Celjski kriminalisti so po preiskavi na slovenjgraško okrožno tožilstvo podali kazenske ovadbe za osem kaznivih dejanj obremenjevanja in uničevanja okolja.

Mamljiva ponudba

Po ugotovitvah kriminalistov so kmetje sadro raztrosili po vsaj 22 kmetijskih zemljiščih. Prepričani so bili, da gre za apno, ki ga uporabljajo za nevtralizacijo v tleh nastajajočih kislin. Za kmete je bila ponudba lokalnega podjetnika mamljiva. Cena apnenčeve moke in njej podobnih izdelkov je v tistem času na slovenskem trgu znašala 15 evrov za tono, lokalni podjetnik pa jim je sadro ponujal po 2,5 evra za tono, je ugotovila policija in dodala: »Zamolčal pa je pomembna dejstva o izvoru sadre in njeni onesnaženosti s težkimi kovinami.«

V predkazenskem postopku so ugotovili, »da je predmetna sadra nastala kot stranski produkt zastarele ter uradno opuščene oblike proizvodnje steklenih izdelkov in da predstavlja okolju nevaren odpadek zaradi visoke vsebnosti zdravju škodljivih in nevarnih težkih kovin (svinca in kroma). Iz izvedenskega mnenja sodne izvedenke za področje ekologije izhaja, da so vrednosti svinca v odloženi sadri tako velike, da bi lahko navedeni odpadek opredelili za svinčeno rudo.«

Sporočili so še, da »ovadeni pri zasledovanju lastnih ekonomskih interesov niso razmišljali o posledicah svojih dejanj in so brez slabe vesti onesnaženo sadro prodajali kmetom, ki se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo, posledično pa dolgoročno poslabšali kakovost kmetijskih zemljišč, ob tem pa izpolnili tudi pogoje za prehajanje težkih kovin v prehransko verigo«. Ovadili so pet fizičnih oseb in dve pravni.

Že ob izbruhu afere so domnevali, da je sadra prišla iz Rogaške Slatine. Inšpektorat za okolje in prostor je tako že lani obiskal Steklarno Rogaška, kjer so marca lani ugotovili, da ne morejo zagotoviti popolne sledljivosti končnih uporabnikov sadre, opozorili so tudi, da se sadra ne sme odlagati v okolje, »prav tako se je pri njeni uporabi treba izogibati stiku s hrano, pijačo ali živinsko krmo, zato je absolutno neprimerna za uporabo v kmetijstvu«.

»Zamolčal je pomembna dejstva o izvoru sadre in njeni onesnaženosti s težkimi kovinami«

Iz inšpektorata za okolje in energijo so nam odgovorili, da so v zvezi z odlaganjem sadre po koroških kmetijskih zemljiščih uvedli šest inšpekcijskih postopkov. Ugotovili so, da gre za kršenje pravil ravnanja z odpadki, šestim zasebnikom, ki so lastniki parcel, pa so izdali odločbe, da morajo nezakonito odloženo snov odstraniti. Pet se jih je pritožilo, zadeva je v ponovnem postopku: »Inšpekcijski postopki, v katerih je treba poskušati ugotoviti tudi povzročitelja odpadkov (sadre), še tečejo in so v fazi ponovnega ugotavljanja dejanskega stanja, zato zadeve v tem trenutku ne moremo komentirati.«

Kot so še odgovorili na inšpektoratu za okolje, »zadnji inšpekcijski postopki glede sadre vključujejo tudi nadzore pri prevozniku, podjetju Intergas d. o. o., pa tudi Steklarni Rogaška d. o. o. Na podlagi ugotovitev nepravilnosti zavezanca pri ravnanju s sadro je bila Rogaški lani izdana ureditvena odločba z ukrepom prepovedi uporabe sadre kot stranskega proizvoda brez ustreznih dokazil, iz katerih bo razviden njen nadaljnji uporabnik.« Inšpekcijski postopki zoper steklarno še potekajo.

Vrednosti svinca v sadri so tako velike, da bi lahko odpadek opredelili za svinčeno rudo.

V Steklarni Rogaška so že lani zapisali, da sadro prodajajo podjetju Intergas kot ostanek proizvodnje ter da se je kupec zavezal, »da bo v celoti odgovorno in v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo ravnal s sadro in poskrbel, da bo pri končnih uporabnikih dejansko uporabljena kot stranski produkt. Prav tako je bilo v pogodbi dogovorjeno, da Steklarna Rogaška ne prevzema nobene odgovornosti do tretjih oseb za kakršne koli napake, odškodninske zahtevke ali podobno, ki bi se nanašali na prevzeto sadro.« Takrat so še poudarili, da od leta 2020 v proizvodnji stekla ne uporabljajo več svinčevega oksida in tudi ne kromovega oksida. Ker policija ugotavlja, da gre za sadro, ki je stranski produkt »zastarele ter uradno opuščene oblike proizvodnje steklenih izdelkov«, nas je zanimal aktualni odziv. Odgovorili so le, da preiskav v teku ne komentirajo in da z uradnimi organi v celoti sodelujejo.

Odgovore kmetijskega inšpektorata pričakujemo danes. Zdravo okolje in čista zemlja pa skrbita predvsem lokalno skupnost. Kot so odgovorili iz slovenjgraške občine, je župan Tilen Klugler ministrstvo za okolje že večkrat pozval k odstranitvi kupov sadre, nazadnje spomladi, ko je zahteval, da se kupi odstranijo odpeljejo na ustrezno deponijo do prvega maja. »Situacija je še danes, 3. avgusta, nespremenjena,« so pojasnili.