Smrt očeta šestih otrok nepojasnjena že leto dni

BOVEC, BREŽICE – Minilo je leto dni, odkar se je na letališču v Bovcu zgodila nenavadna tragična letalska nesreča, v kateri je preminil pilot in oče šestih otrok, 46-letni Stjepan Kolić iz Brežic, ki so ga bližnji in prijatelji klicali Štefko. Na začetku ni nič kazalo, da se bo pripetila tragedija. V nedeljo dopoldne je tam potekalo praktično usposabljanje učencev kandidatov za pridobitev dovoljenja pilota jadralnega letala v organizaciji letalske šole iz Tržiča.

Usoden sedmi polet

Po rekonstrukciji dogodkov, ki so jo v uvodnem poročilu o Kolićevi nesreči objavili dobra dva tedna po njej, so za potrebe letalskega kluba in šolanja potrebovali aerovleko jadralnih letal (oziroma aerozaprego, kot jo tudi imenujejo) – to je zagotavljal Kolić z motornim letalom, ki naj bi bilo pred poletom brezhibno in redno vzdrževano. Jadralna letala so opravila šest poletov, v sedmem pa je bilo po navodilih inštruktorja dogovorjeno, da učenec kandidat opravi samostojni polet na enosedežnem jadralnem letalu tipa pilatus B4; Kolić je imel nalogo opraviti aerovleko do višine 500 m nad terenom.

Točno opoldne je njegovo motorno letalo, ki je vleklo jadralno letalo, poletelo po vzletno-pristajalni stezi. Po opisu prič, ki so ga navedli v uvodnem poročilu, do višine približno 200 m nad terenom ni bilo posebnosti – nato se je začela nenadna drama, motorno letalo je naenkrat začelo izgubljati višino!


Ko je letalo izginilo z vidnega območja, je učenec kandidat v kabini jadralnega letala odreagiral pravočasno in odpel vlečno vrv ter sam varno pristal. Kolić žal ni imel te sreče, njegovo motorno letalo je namreč v liniji poleta izgubljalo višino, nato pa strmoglavilo na gozdni teren približno 900 metrov od praga pristajalne steze in na koncu še zagorelo. »Ob trku v teren je pilot umrl,« je žalostno končno ugotovitev zapisal Toni Stojčevski, glavni preiskovalec letalskih nesreč in incidentov.
Navedel je še, da je ogled opravil skupaj s predstavniki novogoriške policijske uprave: »V liniji poleta motornega letala je najdena vlečna vrv, ki jo je pilot motornega odvrgel, preden je strmoglavil. Počena je bila na delu, ki je bližje varovalki, ki se pripne za jadralno letalo.« Manjkajoči del vlečne vrvi so poskušali najti gasilci in policisti, pomagali so si z brezpilotnimi letali, a neuspešno. Ta del bi naj bil »za nadaljnjo analizo in preiskavo letalske nesreče pomemben«, so ugotovili preiskovalci.

Izkušeni pilot

Šele končno poročilo bo nemara razkrilo, kaj je šlo narobe med vzletom nad Bovcem; pilot je bil vse prej kot začetnik! Kolić je imel dovoljenje športnega pilota in pilota jadralnega letala ter številnih drugih ratingov in veljavno zdravniško spričevalo; na motornih letalih je pred nesrečo letel 685 ur in pol, na jadralnih dobrih 753. Ob tem je bil gonilna sila Aerokluba Posavje, klubske kolege je njegova smrt zelo prizadela. »Bolj dobrovoljnega človeka v slovenskem letalstvu najbrž ni bilo,« je zapisal poznavalec letalstva in pilot Niko Slana po zadnjem slovesu.


Tudi pri posavski civilni zaščiti (CZ) so ga pohvalili za »odlično opravljene naloge« izvidovanja iz zraka z letalom dimona za CZ občine Brežice ob poplavah: »Z njegovimi posnetki iz zraka si je ob poplavah Kostanjevice na Krki pomagal tudi štab Civilne zaščite Kostanjevica na Krki.«

Enajst dni pred nesrečo je Kolić na facebooku veselo zapisal: »Danes pa z Matejo praznujeva 20 let poroke.« Vdova je po nesreči ostala sama s šestimi otroki, pri škofijski Karitas – kjer so zbirali pomoč zanjo in za otroke – pa so opomnili: »Čeprav je imel veliko dela v svojem podjetju in doma, saj imata z ženo šest otrok, je bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč, sodeloval je v številnih akcijah, z ženo sta bila zelo aktivna tudi v župniji.« Vdova je v kratkem telefonskem pogovoru za naš časopis izrazila upanje, da bi lahko končno poročilo o moževi nesreči dočakali kmalu. Glavni preiskovalec nesreče Stojčevski na naša vprašanja ni odgovoril več dni, do zaključka redakcije.

Morda je bistvo dobro ujel Slana v zapisu izpred treh mesecev: »Na letošnjem seminarju za učitelje jadralnega letenja smo se pogovarjali tudi o tem dogodku, toda nihče ni uperil prsta v nikogar. Preprosto, kruta usoda je delček letalskega športa, ki jo sicer vsi sovražimo, a zaradi tega še nihče ni izstopil iz tega norega vrtiljaka.«