Smrtonosna osvežitev: do 25. julija umrlo skupaj že 10 ljudi
Ne mine leto, da v Sloveniji poleg drugih nesreč ne bi imeli smrtnih žrtev zaradi utopitev. Teh je letos sicer nekoliko manj kot v povprečju v minulih letih, a policisti svetujejo previdnost, kajti prav v teh julijskih dneh je še posebno vroče in utopitve so običajno povezane z nadpovprečnimi temperaturami ozračja.
Pa tudi neprevidnim ravnanjem, zlasti ko skačemo v vodo ne glede na to, ali je območje urejeno za kopalce ali ne. Zato policisti in zdravniki vsem, ki iščejo ohladitev v urejenih ali neurejenih kopališčih, svetujejo, naj ravnajo previdno in poskrbijo, da bo ohladitev varna.
Z Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje so nam posredovali podatek, da je bilo do 20. julija v Sloveniji 38 dogodkov »nesreče ljudi na in v vodi«. Potrdili so tudi, da jih je bilo največ na morju in da ne gre le za utopitve, ampak za vse nesreče, ki se zgodijo na in v vodi, ne glede na potek – ali se torej končajo srečno oziroma z utopitvijo. »V lanskem letu je bilo zabeleženih 80 tovrstnih dogodkov, v istem obdobju v letu 2020 pa 56,« nam je pojasnila Neja Pavlica.
Največ utopitev se je zgodilo v morju (prva dva primera aprila, ko so pri Strunjanu odkrili utopljena 35-letno Ljubljančanko in 39-letnega Ljubljančana). Sledijo reki Kolpa in Drava, Soboško jezero in preostalo. Zaradi utopitve je do 25. julija umrlo skupaj 10 ljudi.
Utapljajočemu se je bolje vreči vrv ali vejo kot skočiti v vodo.
V Sloveniji se je največ oseb (25) utopilo v letu 2021, sledijo leto 2018 (22), 2020 (17) in 2019 (14). Statistični podatki kažejo tudi, da je največ utopitev maja in junija. Kot nam je potrdila Maja Ciperle Adlešič, vodja Sektorja za odnose z javnostjo GPU, je teh največ v morju in rekah, sledijo utopitve v gramoznicah, jezerih, v posameznih primerih pa tudi na bazenih. Po enkrat se je to zgodilo leta 2018 in 2021.
Junaštvo je lahko pogubno
Dobro je vedeti tudi, kako se je treba lotiti reševanja iz vode: utapljajočemu se je bolje vreči vrv ali vejo kot skočiti v vodo. Junaštvo je lahko pogubno tako zanj kot za reševalca. Reševanje je namreč velikanski telesni napor. Utapljajočemu se se je treba približati s hrbtne strani in ga zagrabiti na primer za lase. Če se oklene reševalca, za slednjega ni drugega izhoda, kot da se potopi in se tako reši smrtonosnega prijema.
Četudi je vodna osvežitev v vročih poletnih dneh več kot prijetna, ne smemo pozabiti na osnovne varnostne ukrepe. Upoštevajte jih, lahko vam rešijo življenje. Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode. Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali bregovih jezer, rek, še manj v vodi.
Starše in vzgojitelje opozarjamo, naj budno pazijo na otroke, ki se igrajo ob vodi, pa čeprav plitvi. Vodne blazine in drugi pripomočki za plavanje ne zagotavljajo popolne varnosti v globoki vodi. Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholnim pijačam.
V teh dneh je še posebno vroče in utopitve so običajno povezane z nadpovprečnimi temperaturami ozračja.
Ne skačite v motno vodo, plitvine ali na neznanih mestih: neznane situacije so zelo nevarne. Upoštevajte tudi vremenske razmere. Ne plavajte sami na daljših razdaljah: tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost. Vzvalovljeno morje in morski tokovi praviloma odnašajo kopalce od obale.
