Sodba bančnikom padla
Višje sodišče je razveljavilo sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je januarja pred dvema letoma nekdanje vodilne slovenske podružnice banke Hypo spoznalo za krive kaznivih dejanj zlorabe položaja in pranja denarja. Četverica je bila obsojena na večletne zaporne in visoke denarne kazni.
A ker jim je sodil okužen senat, ki bi se moral izločiti, pa se ni, poleg tega je sodbo oprl na dokaz, na katerega je ne bi smel, je višje sodišče sodbo razveljavilo in vrnilo v nov postopek, tokrat pred popolnoma spremenjeni senat.
Odvzem nepremičnin
Okrožno sodišče je Andreja Oblaka, nekdanjega direktorja družbe Hypo Alpe Adria Consultance, nekdanjega predsednika uprave banke Hypo Alpe Adria Antona Romiha, nekdanjega generalnega direktorja Hypo Leasinga Andreja Potočnika in nekdanjega direktorja banke Božidarja Špana spoznalo za krive ter jim prisodilo skupaj 26 let in pol zapora (posamično med šest in osem let), naložilo plačilo skupaj 142.000 evrov denarne kazni (po 35.000 oziroma 37.000 evrov). Poleg tega je odredilo odvzem več nepremičnin v Sloveniji in tujini oziroma je obdolženim in prejemnikom koristi naložilo večmilijonsko plačilo.
Razpravljajoči senat je sklenil, da je postopek potrdil očitke tožilstva, da je četverica s sporno preprodajo zemljišč družbam koncerna Hypo prek liechtensteinskega podjetja v dveh projektih (na Ptuju in v Trzinu) protipravno zaslužila 6,3 milijona evrov. Obdolženci so bili namreč v ozadju liechtensteinskega podjetja, ki se je vmešalo v trgovanje z zemljišči, z dobičkom pa so nato kupili družbo Gina in prvotni zaslužek še oplemenitili. Gino so nato precej dražje (za 22 milijonov evrov) prodali naprej Vegradu. Osem milijonov evrov kupnine je predstavljal pobot, štirinajst milijonov evrov pa je končalo na računih družb v Liechtensteinu, Luksemburgu in na Deviških otokih.
14
predlogov za izločitev senata je podala obramba.
A so višji sodniki ugotovili nekatere pomembne kršitve med postopkom, in sicer je na glavni obravnavi sodil senat, ki bi moral biti izločen. Razpravljajoči senat se je namreč seznanil z listinskimi dokazi, ki jih je nato izločil iz spisa kot nedovoljene, njihova vsebina pa je take narave, da bi lahko vplivala na končno odločitev. Gre za prepise zaslišanja dveh prič (pravnice in odvetnika luksemburške odvetniške pisarne), ki sta bili zaslišani v predkazenskem postopku, a sta se pozneje po pravilnem pravnem pouku glede privilegija odklonitve pričanju odpovedali, zaradi česar je senat njuni izpovedi izločil iz spisa. Z njunima izpovedbama je bil namreč nerazdeljivo povezan očitek Španu v zvezi s pranjem denarja oziroma dvigih gotovine in nakupu nepremičnine na nizozemskih Antilih.
Obramba je po izločitvi dokazov neuspešno zahtevala tudi izločitev senata (med sojenjem so zagovorniki senat v celoti ali predsednika senata sicer poskušali izločiti 14-krat). Zdaj ji je torej pritrdilo višje sodišče, in ker gre za kršitev, ki terja razveljavitev sodbe in vrnitev v nov postopek pred nov senat, se višji sodniki do pritožbenih očitkov iz drugih razlogov sploh niso opredeljevali.
Štirje nekdanji vodilni iz skupine Hypo bi morali po prvotni sodbi za zapahi prebiti od šest do osem let.
Naslednja bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ki jo je ugotovilo pritožbeno sodišče, je v tem, da pred zaslišanjem v preiskavi odvetniku iz Liechtensteina prav tako ni bil dan pravilni pravni pouk o možnosti odpovedi pričanju, ki ga ima kot privilegirana priča. Obdolženi Oblak je namreč liechtensteinskemu odvetniku dal mandat za ustanovitev in upravljanje družbe IMMO, katere ekonomski upravičenci so bili vsi štirje obdolženci v enakih delih, prvostopenjsko sodišče pa je sodbo oprlo na njegovo izpoved.
