Drevenšek kriv trojnega umora: kazen 30 let zapora

Silvu Drevenšku je sodišče prisodilo milejšo sankcijo kot na prvotnem sojenju. Tedaj je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen, a so višji sodniki zaradi nezakonitosti sodbe okrožnemu sodišču naložili ponovno sojenje. Sodni senat pod vodstvom sodnice Katje Kolarič je Drevenška spoznal za krivega očitkov, da je na predlanski božič na zahrbten in grozovit način iz koristoljubja najprej umoril partnerko, nato pa pred očmi svojega štiriletnega sina še taščo in tasta. Vse tri žrtve je s kuhinjskim nožem večkrat zabodel, nato pa sedel v avtomobil in se odpeljal stran.

Sodišče je presodilo, da je Drevenšek storil vsa očitana mu dejanja in mu za vsako od treh kaznivih dejanj umora izreklo kazen 29 let zapora. Zaradi napada v prisotnosti otroka je bil Drevenšek spoznan za krivega kaznivega dejanja zanemarjanja in surovega ravnanja z mladoletno osebo, za kar mu je sodišče prisodilo štiri leta zapora. Skupno mu je bila prisojena enotna kazen 30 let zapora, kar je najvišja možna kazen v slovenskem sodnem sistemu z izjemo dosmrtnega zapora. Sodnica je pojasnila, da obravnavana kazniva dejanja nedvomno »odstopajo« po drznosti in krutosti, obtoženi pa je pri njihovem izvrševanju pokazal »visoko stopnjo« pripravljenosti, odločenosti in naklepa.

Po besedah  sodnice ni mogoče dvomiti, da je obtoženi napad vnaprej načrtoval. Žrtvam je že prej grozil s smrtjo in o tem, da jih bo »vse poklal«, govoril tudi drugim ljudem. Dejstvo je tudi, da je otrok zaradi dogodka močno travmatiziran, prizadeta je tudi preostala družina in lokalna skupnost. Obtoženi pa ni podal »konstruktivnega zagovora«, ki bi ga opral odgovornosti. »Izrecnega dejanskega kesanja v tem postopku ni bilo začutiti,« je povedala sodnica v kratki obrazložitvi sodbe. Dodala je, da sta življenje obtoženega v mesecih pred tragičnim dnem močno zaznamovala ločitev in alkohol. Kot olajševalno okoliščino je upoštevala njegovo predhodno nekaznovanost in urejeno življenje. Izvedenci so potrdili, da je bila obtoženčeva prisebnost v času dejanja do določene stopnje zmanjšana, a ne bistveno. Sodnica je še izpostavila, da so se v času pred napadom stopnjevali konflikti z družino partnerice in da je bil obtoženi v hudi osebni stiski zaradi razpada zveze in omejevanja stikov z otrokom, ki se je kazala v prekomernem uživanju alkohola in naraščanju agresivnosti.

Tožilstvo je zahtevalo dosmrtno zaporno kazen, saj naj bi obtoženi storil grozovito dejanje iz močnega sovraštva, maščevanja in koristoljubja, da bi se izognil preteči delitvi premoženja po razhodu s partnerko. A sodni senat je danes poudaril, da so pogoji za izrek takšne kazni glede na dosedanjo sodno prakso zelo omejeni in da bi izrek takšne kazni »predstavljal odmik od dolgoletnih prizadevanj za humanizacijo kazenskih sankcij«.

Sodba še ni pravnomočna. Pooblaščenec oškodovanega brata in sina Daniel Planinšec je že napovedal pritožbo na višino dosojene kazni, tožilstvo po besedah tožilke Janje Bernard Korpar o tem še ni sprejelo odločitve. Zagovornik obtoženega Andrej Kac je bil danes odsoten, njegov namestnik pa ni želel javno komentirati zadeve.

Obramba je sicer poudarjala, da bi morali Drevenšku namesto za umor soditi za uboj, saj ni dokazano, da je dejansko ubijal iz brezobzirnega maščevanja ali da se je nad žrtvami izživljal. V prvem sojenju mu je sodni senat pod vodstvom Marjana Strelca izrekel dosmrtno zaporno kazen, kar je bila najdaljša zaporna kazen v slovenskem sodnem sistemu doslej. A je bila sodba po presoji višjih sodnikov nezakonita, saj je o njej odločalo šest namesto pet sodnikov. Zato so prvostopenjskemu sodišču naložili ponovno sojenje pred novim senatom.