Sodišče opralo umazano premoženje

LJUBLJANA – Po hladni prhi ustavnega sodišča, ki je zaradi prepovedi povratne veljave zakona razveljavilo en člen zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Zopni), je jasno, da bo imela njegova odločba daljnosežne posledice. Odločilo je namreč, da specializirano tožilstvo ne sme brskati po premoženju tistih, ki so bili v (pred)kazenskem postopku pred 29. novembrom 2011, ko je začel veljati Zopni. To pa so tako rekoč vse tožbe, ki jih je doslej vložilo tožilstvo. Delo tega v zadnjih nekaj letih je tako bržkone šlo v nič.


Generalni državni tožilec Drago Šketa je opozoril, da se s tem tožilstvu odvzema učinkovita orodja in zmanjšuje obseg finančnih preiskav. Te bodo po Šketovih besedah morali zožiti na obdobje po letu 2012, ko je zakon začel veljati. Prav tako je to po njegovih besedah velik udarec ne le za tožilstvo, temveč tudi za državo in zakonodajalca. Ustavni sodniki so namreč odločili, da je vse imetje, pridobljeno pred 29. novembrom 2011, zakonito in se ga ne sme odvzeti. »Odločba ustavnega sodišča, da gre za pravo retroaktivnost in s strogo presojo, da posebna javna korist za povratno veljavo zakona ni izkazana, bo učinkovala tako, da bo oprala premoženja, ki so bila do razveljavitve navedene zakonske določbe (deloma ali v celoti) nezakonitega izvora,« je v svojem odklonilnem ločenem mnenju zapisala ustavna sodnica Etelka Korpič - Horvat, ki se ni strinjala z večino svojih kolegov.

Na tožilskem seznamu zveneča imena

Med imeni, ki so se znašla na seznamu tožilstva zaradi domnevno nezakonitega premoženja, je tudi nekaj zelo zvenečih. Izvor svojega imetja morajo pojasnjevati nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, domnevni vodja slovenske veje mednarodne verige preprodajalcev mamil Dragan Tošić, paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković, dediči pokojnega Franca Zagožna ter predsednik SDS Janez Janša. Tudi v primeru slednjega je sodišče spomladi odločilo, da bo od ustavnega sodišča zahtevalo presojo ustavnosti zakona, zato je postopek odločanja prekinilo.


Pred časom smo poročali, da je ljubljansko okrožno sodišče delno ugodilo zahtevi tožilstva in Tošiću odvzelo del nepremičnin in denarja na bančnih računih, ni pa ugodilo tožilstvu v delu, kjer je zahtevalo dobre štiri milijone evrov, ki naj bi jih Tošić nekoč imel, pa jih je porabil. Po pritožbi njegove obrambe je spis zdaj na višjem sodišču, prav tako kot spis, ki se nanaša na Franca Kanglerja in njegovo hčer Mašo, le da se je v tem primeru pritožilo tožilstvo. To je tožbeni zahtevek za četrt milijona evrov vložilo na podlagi ugotovitev finančne preiskave, v kateri so pretresali premoženje Kanglerjevih med letoma 2002 in 2014. A ljubljansko okrožno sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, češ da je Kanglerju uspelo dokazati, da v preiskovanem obdobju ni imel umazanega premoženja.


Prav tako je sodišče (nepravnomočno) zavrnilo tožbo zoper Vlasto Mrčinko, ptujsko frizerko in partnerico nekdanjega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki se je pred leti znašel na drugi strani zakona, češ da so bila njena pojasnila o izvoru dobrega pol milijona evrov premoženja (med drugim hiše z bazenom) dovolj prepričljiva.
Med zadnjimi toženimi sta tudi nekdanji mestni urbanist Igor Jurančič in njegova žena kot povezana oseba. Tožilstvo Jurančiča toži, čeprav ga je sodišče v kazenskem postopku pravnomočno opralo očitkov zlorabe položaja zaradi domnevno spornih poslov z zemljišči v Ljubljani. Tožilstvo terja imetje v skupni višini 1,244.262 evrov, in sicer parcele oziroma vikend v Ambrožu pod Krvavcem, poslovna prostora v Ljubljani ter hišo na karibskem otoku Bonaire.

Glede na odločbo ustavnega sodišča bi se lahko tožb rešila velika večina toženih.