Sodni postopek Etra 33 v zaključni fazi

Minuli torek, natančno šest let po opravljenih hišnih preiskavah, se je nadaljevala glavna obravnava v zadevi Etra 33 v zvezi s postopkom oškodovanja Kolektor Group in pridobitve premoženjske koristi ​Tomažu Kmeclu in Petru Novaku pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Postopek se je prevesil v zaključno fazo z zaključnimi besedami tožilstva in zagovornikov obdolženih.

V obširni zaključni besedi je specializirano tožilstvo predstavilo svoje videnje poteka in ugotovitev kazenskega postopka, s poudarkom na komentarju zagovora prvoobtoženega ter predlogi za izrek kazenskih sankcij. Zaključni besedi tožilstva so sledile zaključne besede zagovornikov in obdolžencev osebno.

Pretežni del zaključnih besed je bil namenjen dogovoru med Tomažem Kmeclom in Sairnijem iz leta 2009 o honorarju za uspešno prodajo Etre 33 oziroma po mnenju tožilstva njegovemu domnevnemu neobstoju. Listina je bila za tožilstvo sporna, ker je bila v fotokopiji in ker jo je predložila obramba, ne pa tožilstvo. Za to je bila sporna notarsko overjena izjava priče Branka Podpečana. Nadalje je bilo tožilstvo mnenja, da sodišče ne bi smelo slediti izpovedbama prič Borisa Pipana in Alena Perca, ker naj bi bile njune izpovedbe neskladne.

Nasprotno so zagovorniki obdolženih v zaključnih besedah ocenili, da sta bila obstoj in vsebina dogovora dokazana. Po oceni obrambe o obstoju dogovora ne more biti dvoma, saj je bil dogovor sestavni del relevantne dokumentacije, kjer je obramba izpostavila kalkulacijo kupnine, ki jo je decembra 2009 pripravil prodajalec, in naj bi izrecno vsebovala priznanje obveznosti do Kmecla in Novaka. V repliki na dokazno oceno tožilstva je obramba izpostavila okoliščino iz zaslišanja Perca v preiskavi, ko ga je preiskovalna sodnica pozvala k razjasnitvi določenih nejasnosti in je priča že pojasnila nejasnosti iz svojega pričanja.

Zaključek bi mogoče najlažje povzeli z besedami zagovornika Mateja Kavčiča, sicer gospodarskega odvetnika za področje združitev in prevzemov. Kavčič je pojasnil, da se s podobnimi primeri pogosto srečuje z vidika korporacijskega prava, redkeje pa na področju kazenskega prava. Po njegovi oceni je bil postopek prevzema Etre 33 na strani prevzemnika Kolektor Group izveden v skladu z lastno strategijo pridobitve statutarnega deleža v prevzemni družbi, ustrezno izvedenem notranjem postopku odločanja ter za kupnino v okviru vrednotenja.

Na tej oceni zagovornik zaključuje, da ravnanja, skladna s korporacijsko-pravni predpisi in predpisi o finančnem poslovanju, ne morejo biti inkriminirana s kazenskim zakonom.