Sodnik obsojen na denarno kazen
»Vem, kakšna bo sodba, zato se bom pritožil,« je nekdanji ljubljanski sodnik Zvjezdan Radonjić dejal predsednici tričlanskega senata sodnici Gordani Malović potem, ko je bil v sodni dvorani »prisiljen« poslušati sklepno besedo celjske okrožne državne tožilke Renate Inkret. Ta je zanj za tri kazniva dejanja obrekovanja in kaznivo dejanje razžalitve, skupaj torej štiri kazniva dejanja, ki jih je storil na škodo dveh uradnih oseb, sodnice Andreje Sedej Grčar ter državne tožilke Blanke Žgajnar, predlagala enotno denarno kazen, ki skupaj znaša 9000 evrov. Senat je povsem sledil predlogu tožilstva in ga spoznal za krivega obrekovanja in razžalitve.
»Pri tem se je povsem zavedal svojih dejanj,« je v obrazložitvi sodbe poudarila Malovićeva, ki je Radonjić sicer ni slišal, saj je sodno dvorano že prej zapustil. Takšna je bila njegova volja. Sodno dvorano je sicer zapustil že kmalu po tem, ko je tožilka začela brati zaključne besede. Pa tudi sicer na sodišče včeraj ni prišel prostovoljno, pač pa je sodnica odredila njegovo privedbo. Radonjića sta tako na celjsko sodišče pripeljala policista, ki sta potem, ko sta svojo nalogo izvršila, zapustila sodno dvorano.
Vidno nejevoljen Radonjić je sodnici že takoj zabrusil, da ne bo nič govoril in da jo je prej obvestil, da ima v tem času dopust. A sodnica se ni dala, senat pa je sklenil, da glavno obravnavo nadaljuje. Na vprašanje, ali ima kakšne pripombe, je vztrajno molčal, v nadaljevanju pa je sodni senat sprejel sklep, da vse predloge, ki jih je še predlagala obramba, zavrne kot neutemeljene.
Nato je predsednica senata sprejela sklep, da je zadeva zrela za razsodbo. In v nadaljevanju Radonjića obsodila na denarno kazen, ker je o mag. Andreji Sedej Grčar kot sodnici ter Blanki Žgajnar kot državni tožilki trdil nekaj neresničnega, kar lahko škoduje njuni časti in dobremu imenu, čeprav je vedel, da to, kar je trdil, ni res. Dejanja pa so bila storjena proti njima kot uradnima osebama. A Radonjiću ni bilo v interesu poslušati sklepnih besed tožilke, saj je sodno dvorano zapustil. Sodnica je takrat poklicala policista in jima ustno odredila, da ga privedeta nazaj. To sta tudi storila, a se je kljub temu upiral, da bi se vrnil v dvorano, zato sta mu policista nadela lisice.
Radonjićevo obrekovanje in razžalitev tožilke in sodnice se nanaša na oprostilno sodbo, ki jo je Radonjić izrekel Milku Noviću pred petimi leti.
Oškodovanki sta se prepoznali
Spomnimo, da se Radonjićevo obrekovanje in razžalitev tožilke Žgajnarjeve ter sodnice Sedej Grčarjeve nanaša na oprostilno sodbo, ki jo je Radonjić izrekel Milku Noviču pred petimi leti. Radonjić mu je sodil na ponovljenem sojenju zaradi umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika pred desetimi leti.
Prvič je bil Novič obsojen, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo, v drugo pa mu je sodil Radonjić, ki ga je očitkov oprostil, češ da za obsodbo ni dovolj dokazov. Ves čas sojenja so se vrstile nepravilnosti, Radonjić je enkrat tožilko Žgajnarjevo celo napodil iz sodne dvorane. Na koncu klasičnega izreka sodbe sploh ni bilo, temveč se je pred novinarji, ki so bili v sodni dvorani, Radonjić razgovoril o tem, kako je bil ves čas sojenja deležen pritiskov. In to s strani »določene sodnice«, ki naj bi hodila k njemu v pisarno, praviloma najmanj enkrat na teden, v dogovoru s tožilko in ga nadlegovala z vprašanji, ali bo Noviča oprostil. V sodni stavbi na Tavčarjevi 9 je dan po razglasitvi sodbe završalo, Radonjićeve besede so odmevale tudi v vseh medijih.
Celjsko okrožno sodišče mu je izreklo denarno kazen 9000 evrov, Radonjić je napovedal pritožbo.
Oškodovanki, ki sta se v njegovi trditvi prepoznali, sta zoper nekdanjega sodnika podali ovadbi in vztrajali, da so vse navedbe, ki jih je izrekel, neresnične. S tem je storil tri kazniva dejanja obrekovanja in kaznivo dejanje razžalitve. Sodba še ni pravnomočna.
