POSLI Z MAMILI
Sojenje ni bilo pravično
Četverici je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja. O poslih z mamili bodo znova odločali.
Odpri galerijo
Štirje domnevni člani hudodelske združbe bodo znova sedli na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča. FOTO: Leon Vidic
LJUBLJANA – Potem ko je štirinajst soobtoženih priznalo krivdo in se pogodilo za kazen, so Miho Michaela po rednem sojenju pravnomočno obsodili zaradi vpletenosti v posle z mamili in goljufije, prav tako njegove tri soobdolžence. A sta okrožno in višje sodišče po ugotovitvah vrhovnih sodnikov kršili njihovo pravico do nepristranskega sojenja. Zato so obsodilno sodbo razveljavili in odredili novo sojenje, tokrat pred drugim sodnikom.
Štirje domnevni člani hudodelske združbe, vpleteni v posle z mamili in goljufije, bodo tako znova sedli na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča, a tokrat jim bo sodila druga sodnica oziroma sodnik. Problematično je bilo namreč ravno vprašanje nepristranskosti sodnice, ki je po sprejetem priznanju in obsodbi 14 soudeležencev pri istem kaznivem dejanju razsojala tudi o krivdi Michaela ter soobtoženih Ervina Viktorja Stuhneta, Hamze Nuhije in Sama Kaiča, ki krivde niso priznali.
Iz sodne prakse vrhovnega in ustavnega sodišča sodnikov sprejem priznanja krivde katerega od soobdolženih sam po sebi še ni razlog za njegovo izločitev v poznejšem postopku zoper obdolžence, ki krivde niso priznali. A v konkretnem primeru se je sodnica prve stopnje v obrazložitvi sodbe sklicevala na sodbe zoper obsojence, ki so krivdo priznali oziroma so sklenili sporazum o priznanju krivde, kar pa je pri vrhovnem sodišču vzbudilo dvom o nepristranskosti odločanja.
Michaelova obramba je iz tega razloga že na prvostopenjskem sojenju predlagala izločitev razpravljajoče sodnice, a ga je ta zavrgla. Višje sodišče je menilo, da je imela sodnica za svojo odločitev podlago v zakonu, vrhovni sodniki pa menijo, da sklepa o zavrženju zahteve za svojo izločitev ni obrazložila oziroma je to storila pomanjkljivo, zaradi česar ne morejo preveriti, ali je bila njena odločitev utemeljena.
Miho Michaela so julija 2016 na okrožnem sodišču obsodili zaradi vpletenosti v posle z mamili in goljufije in mu ob upoštevanju kazni iz nekega drugega procesa v zvezi z mamili dosodili skupaj 13 let in pol zapora. Stuhne je bil obsojen na dve leti in pol, Nuhija na leto in pol (oba zaradi mamil), Kaič pa zaradi vpletenosti v goljufijo na leto in tri mesece zapora.
Višji sodniki so aprila 2017 delno ugodili le pritožbi prvoobtoženega Michaela in mu prvotno kazen znižali na 12 let, saj so iz opisa dejanj izpustili poskus nakupa kokaina, ker da za obsodbo ni dovolj dokazov.
Ponovljeno sojenje bo tako potekalo pred drugim sodnikom, ki bo moral v luči navedenih izhodišč bolj kritično oceniti zbrano gradivo. Kaj bo četverici obtoženih prineslo novo sojenje, bomo pa še videli.
Ponovljeno sojenje bo potekalo pred drugim sodnikom, ki bo moral v luči zgoraj navedenih izhodišč bolj kritično oceniti zbrano gradivo.
Štirje domnevni člani hudodelske združbe, vpleteni v posle z mamili in goljufije, bodo tako znova sedli na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča, a tokrat jim bo sodila druga sodnica oziroma sodnik. Problematično je bilo namreč ravno vprašanje nepristranskosti sodnice, ki je po sprejetem priznanju in obsodbi 14 soudeležencev pri istem kaznivem dejanju razsojala tudi o krivdi Michaela ter soobtoženih Ervina Viktorja Stuhneta, Hamze Nuhije in Sama Kaiča, ki krivde niso priznali.
Iz sodne prakse vrhovnega in ustavnega sodišča sodnikov sprejem priznanja krivde katerega od soobdolženih sam po sebi še ni razlog za njegovo izločitev v poznejšem postopku zoper obdolžence, ki krivde niso priznali. A v konkretnem primeru se je sodnica prve stopnje v obrazložitvi sodbe sklicevala na sodbe zoper obsojence, ki so krivdo priznali oziroma so sklenili sporazum o priznanju krivde, kar pa je pri vrhovnem sodišču vzbudilo dvom o nepristranskosti odločanja.
Po obsežni obtožnici se je del domnevne združbe menda ukvarjal s preprodajo kokaina, drugi pa trgoval s heroinom.
Michaelova obramba je iz tega razloga že na prvostopenjskem sojenju predlagala izločitev razpravljajoče sodnice, a ga je ta zavrgla. Višje sodišče je menilo, da je imela sodnica za svojo odločitev podlago v zakonu, vrhovni sodniki pa menijo, da sklepa o zavrženju zahteve za svojo izločitev ni obrazložila oziroma je to storila pomanjkljivo, zaradi česar ne morejo preveriti, ali je bila njena odločitev utemeljena.
Sporni prisluhi
Michael je v zahtevi za varstvo zakonitosti trdil tudi, da bi morali biti iz spisa izločeni dokazi (izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov), saj zoper njega ni bila izdana odredba o prikritih preiskovalnih ukrepih, se pa dokazni zaključki v pravnomočni sodbi tudi v zvezi z dejanji, ki se očitajo Michaelu, precej opirajo prav na te izsledke. Po mnenju vrhovnega sodišča bi se lahko na podlagi bolj kritične presoje dokaznega gradiva utegnilo izkazati, da se prikriti preiskovalni ukrepi niso izvajali le zoper tiste osumljence, zoper katere je bila izdana odredba, temveč so policisti oziroma kriminalisti brez ustrezne odobritve v neki točki sami razširili domet sicer zakonitih odredb tudi na druge osumljene, na primer na Michaela.Kriminalno ozadje so preiskovalci pod krinko in s pomočjo tajnega prisluškovanja spremljali dlje časa.
Miho Michaela so julija 2016 na okrožnem sodišču obsodili zaradi vpletenosti v posle z mamili in goljufije in mu ob upoštevanju kazni iz nekega drugega procesa v zvezi z mamili dosodili skupaj 13 let in pol zapora. Stuhne je bil obsojen na dve leti in pol, Nuhija na leto in pol (oba zaradi mamil), Kaič pa zaradi vpletenosti v goljufijo na leto in tri mesece zapora.
Višji sodniki so aprila 2017 delno ugodili le pritožbi prvoobtoženega Michaela in mu prvotno kazen znižali na 12 let, saj so iz opisa dejanj izpustili poskus nakupa kokaina, ker da za obsodbo ni dovolj dokazov.
Ponovljeno sojenje bo tako potekalo pred drugim sodnikom, ki bo moral v luči navedenih izhodišč bolj kritično oceniti zbrano gradivo. Kaj bo četverici obtoženih prineslo novo sojenje, bomo pa še videli.
