ZLORABA POLOŽAJA?
Soočila sta se Kangler in preiskovalni sodnik
Na sojenju Francu Kanglerju pričal Janez Žirovnik. Podpisoval je odredbe o prisluškovanju.
Odpri galerijo
MURSKA SOBOTA – Soboška okrožna sodnica Natalija Pavlič Goldinskij je zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja in soobtožena le začela glavno obravnavo. Že novembra 2016 je potekal večurni predobravnavni narok, na katerem so Kangler ter njegova najbližja sodelavca, direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner in vodja urada za komunalo Vili Eisenhut, odločno zanikali vse očitke v zvezi z zlorabo uradnega položaja. Po prebrani obtožnici, ki jo je zastopal višji državni tožilec iz Murske Sobote Drago Farič, je bilo slišati predvsem ugovore na obtožbo, v kateri sta bila v ospredju odlično pripravljena Kangler in njegov zagovornik, odvetnik Peter Žnidaršič.
V skoraj dveurnem pojasnjevanju sta poskušala prepričati sodnico, da je treba vse dokaze tožilstva izločiti in s tem obtožene oprostiti vseh obtožb. Kangler je imel precej povedati čez delo mariborskih policistov in kriminalistov ter tudi tožilstva in sodišča. Očitki so še posebno leteli na preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Mariboru Janeza Žirovnika, ki da se mu maščuje za nešteto razhajanj in medsebojnih konfliktov še iz časov, ko je bil Žirovnik predstojnik Sove, Kangler pa član odbora DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb.
Tokrat je na naroku za izločitev dokazov, gre predvsem za dokaze, pridobljene z njegovo odredbo, nastopil Žirovnik, ki se je podpisal pod prisluškovalne odredbe Kanglerju. Sodnica bo svojo odločitev sporočila pisno, višji državni tožilec Farič pa bo nato sprejel odločitev, kaj bo naredil z obtožnim aktom, ali bo pri njem vztrajal ali ga bo umaknil. Trojica je sicer že na predobravnavnem naroku zanikala krivdo, da so ob gradnji nove tržnice izvajalcu del, družbi Konstruktor VGR, preplačali komunalne kolektorje in mu s tem pridobili protipravno premoženjsko korist v višini vsaj 150.000 evrov. »Sedem let sem čakal, da sem končno dobil priložnost, da sem lahko zaslišal priče. Če je vsaj malo pravice v Murski Soboti, ne bom nikoli več prestopil praga tega sodišča,« je v svojem slogu na koncu petkovega naroka izjavil Kangler. Pavlič Goldinskijeva je namreč sledila odločitvi vrhovnega sodišča, ki je v primeru podžupanje Astrid Bah razveljavilo že pravnomočno obsodbo Kanglerju, ker je ocenilo, da mu je bila kršena pravica do obrambe, ker sodišče ni ugodilo zahtevi po zaslišanju Žirovnika in bivših poslancev Rudija Mogeta in Jožefa Jerovška.
»Odločno zanikam, da sem kot svetovalec in namestnik direktorja Sove prihajal v konflikte z obtožencem. Šlo je za strokovno debato in izmenjavo različnih mnenj, kar je razumljivo. Sam sem predstavljal izvršilno vejo oblasti, obtoženec pa zakonodajno,« je nastop začel Žirovnik in zanikal, da naj bi Kanglerju namenil stavek »Vsak dobi svoje, pa tudi ti boš,« ko so člani komisije za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami (Knovs) oktobra 2001 na sedežu Sove opravljali nadzor zaradi tatvine orožja iz vojašnice v Postojni. Primer Kangler je na mizo dobil po vrstnem redu kot dežurni preiskovalni sodnik. O tem, da bi se izločil, ni razmišljal, je pojasnil, saj postopki, »ki sva jih z obtožencem imela kot člana izvršilne in zakonodajne oblasti, ne morejo vzbujati vtisa, da bi bil lahko kdo pristranski. To so potrdili tudi ustrezni organi.«
V skoraj dveurnem pojasnjevanju sta poskušala prepričati sodnico, da je treba vse dokaze tožilstva izločiti in s tem obtožene oprostiti vseh obtožb. Kangler je imel precej povedati čez delo mariborskih policistov in kriminalistov ter tudi tožilstva in sodišča. Očitki so še posebno leteli na preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Mariboru Janeza Žirovnika, ki da se mu maščuje za nešteto razhajanj in medsebojnih konfliktov še iz časov, ko je bil Žirovnik predstojnik Sove, Kangler pa član odbora DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb.
Tokrat je na naroku za izločitev dokazov, gre predvsem za dokaze, pridobljene z njegovo odredbo, nastopil Žirovnik, ki se je podpisal pod prisluškovalne odredbe Kanglerju. Sodnica bo svojo odločitev sporočila pisno, višji državni tožilec Farič pa bo nato sprejel odločitev, kaj bo naredil z obtožnim aktom, ali bo pri njem vztrajal ali ga bo umaknil. Trojica je sicer že na predobravnavnem naroku zanikala krivdo, da so ob gradnji nove tržnice izvajalcu del, družbi Konstruktor VGR, preplačali komunalne kolektorje in mu s tem pridobili protipravno premoženjsko korist v višini vsaj 150.000 evrov. »Sedem let sem čakal, da sem končno dobil priložnost, da sem lahko zaslišal priče. Če je vsaj malo pravice v Murski Soboti, ne bom nikoli več prestopil praga tega sodišča,« je v svojem slogu na koncu petkovega naroka izjavil Kangler. Pavlič Goldinskijeva je namreč sledila odločitvi vrhovnega sodišča, ki je v primeru podžupanje Astrid Bah razveljavilo že pravnomočno obsodbo Kanglerju, ker je ocenilo, da mu je bila kršena pravica do obrambe, ker sodišče ni ugodilo zahtevi po zaslišanju Žirovnika in bivših poslancev Rudija Mogeta in Jožefa Jerovška.
»Odločno zanikam, da sem kot svetovalec in namestnik direktorja Sove prihajal v konflikte z obtožencem. Šlo je za strokovno debato in izmenjavo različnih mnenj, kar je razumljivo. Sam sem predstavljal izvršilno vejo oblasti, obtoženec pa zakonodajno,« je nastop začel Žirovnik in zanikal, da naj bi Kanglerju namenil stavek »Vsak dobi svoje, pa tudi ti boš,« ko so člani komisije za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami (Knovs) oktobra 2001 na sedežu Sove opravljali nadzor zaradi tatvine orožja iz vojašnice v Postojni. Primer Kangler je na mizo dobil po vrstnem redu kot dežurni preiskovalni sodnik. O tem, da bi se izločil, ni razmišljal, je pojasnil, saj postopki, »ki sva jih z obtožencem imela kot člana izvršilne in zakonodajne oblasti, ne morejo vzbujati vtisa, da bi bil lahko kdo pristranski. To so potrdili tudi ustrezni organi.«