Spet so zagrizli v selotejp

KRŠKO, LJUBLJANA – Zgodba o ropu, trojica se je spravila na umetnostnega kovača Ivana Planinca, se vleče že 17 let. Tistega davnega 2. julija so nekaj pred poldnevom v njegovo delavnico vstopili trije zamaskirani moški. Eden je Planincu na glavo pritisnil pištolo in ponavljal: »Ubiću te, ubiću te!«

Drugi, ki je imel v roki kij, je vztrajno zahteval: »Dej gnar!« Nato ga je s kijem udaril po glavi, da je padel, zvezali so ga z lepilnim trakom in odvlekli v spalnico ter poskušali odpreti sef, za katerega so točno vedeli, kje je. Ker jim ni uspelo, so kovača odvezali, od njega zahtevali, da odtipka kodo in odpre blagajno, na tilnik je imel vseskozi prislonjeno pištolo. Ukradli so za dobrih 31 tisočakov denarja, zlatnine in drugih vrednih stvari ter pištolo in ga ponovno zvezali z lepilnim trakom. Uničili so mu telefone, da ne bi poklical policije, in pobegnili. Ko se je kovač odmotal iz selotejpa, je s telefonom, ki ga roparji niso našli, poklical policijo. Roparjev niso našli.

Tehnika odkrivanja sledi se je z leti precej izpopolnila in po šestih letih so se v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL) znova lotili neraziskanih primerov, tudi omenjenega ropa. Na lepilnem traku so našli jasne sledi DNK, ki pripadajo Stanku Ameršku z Razbora pri Sevnici. V istem letu, celo v istem mesecu, kot se je zgodil rop, je Ameršek svoje roke že okrvavil, saj je s sekiro potolkel sestro, zaradi poškodb je umrla.

Strokovnjaki so ugotovili, da sled na traku nedvomno pripada Ameršku, tam pa naj bi se znašla, ko naj bi obtoženi lepilni trak trgal kar z zobmi. Ameršek je krivdo zanikal, njegova zagovornica Marija Vrisk je prepričana, da Ameršek, ki je sicer duševno manj razvit, ni sposoben sodelovati v takem ropu, saj je samotar, nima avtomobila, takrat ni imel telefona, da bi se povezoval s preostalima dvema roparjema, je počasen in neokreten.

Tožilec je odgovarjal, da je obtoženec tak danes, ne nujno pred 17 leti. Po njegovem mnenju je Ameršek zelo dobro orientiran v času in prostoru, sam si je sposoben urejati kmetijsko subvencijo. Vendar je zagovornica menila, da bi morala obstajati še katera druga sled, navsezadnje bi bila ta na lepilnem traku lahko podtaknjena. Tudi kovač Planinc je prepričan, da sodišče ne obravnava pravega roparja, saj meni, da so ga oropali njegovi znanci slabega slovesa, s katerimi se je obdal po vrnitvi iz Nemčije.

V tej zadevi je bil Ameršek enkrat že obsojen, a je bila sodba razveljavljena. Na ponovnem sojenju je bil oproščen, a je po pritožbi višjega sodišča zadeva znova romala v Posavje, na višjem sodišču so namreč ocenili, da so sledovi sline na lepilnem traku tako močni in kakovostni in pripadajo Ameršku, da tega ni mogoče kar tako ovreči.

Na ponovnem sojenju v Brežicah, ko je zagovornica Vriskova dejala, da bomo zadevo Ameršek očitno reševali vse do penzije, je izvedenec Mihael Mustar iz NFL pojasnjeval, da je bila sled, ki so jo odkrili ob ropu, zdaj pa s pomočjo sodobnejših forenzičnih metod podrobno analizirali, zelo močna in da nedvomno pripada Ameršku.

Na vprašanje sodnika, ali lahko rečemo, da ta sled 100-odstotno pripada obtoženemu, je Mustar povedal, da mu pripada skoraj 100-odstotno. Na vprašanje, ali je mogoče, da je bila sled prinesena na kraj dogodka, da je bil lepilni trak že prej pregriznjen in so na njem ostale sledi, je Mustar dejal, da te možnosti ne more izločiti, je pa malo verjetna.


Sodišče je presodilo, da je sled sline edini dokaz, a to je premalo za obsodbo. Tožilstvo, ki je za Amerška že pred leti predlagalo pogojno zaporno kazen, če krivdo prizna, se je na oprostilno sodbo pritožilo. Zadeva je zdaj v proučevanju na višjem sodišču.