PADEC NA DELOVNEM MESTU
Spodrsnilo ji je na olju
Delavka v pekarni zaradi olja padla in se poškodovala. Odškodnina 18.500 evrov.
Odpri galerijo
Potem ko je delavki v pekarni spodrsnilo na nekaj kapljicah olja, da je padla in se poškodovala, je odškodnino terjala od delodajalca oziroma zavarovalnice, pri kateri ima ta zavarovano odgovornost. Sodišče ji je pravnomočno prisodilo 18.500 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zgodilo se je, ko je delavkin sodelavec med pripravo testa vlival olje v posodo na tehtnici, pri čemer je nekaj kapljic padlo na tla. Nato je odšel v klet po surovine za testo, vendar se pred tem ni prepričal, ali so tla po prelivanju olja postala spolzka. Ravno takrat je tožnica odšla do hladilnika po sestavine za izdelavo nadeva in stopila na pokapljani del ter padla in se poškodovala. Kot je ugotovilo sodišče, oljnih kapljic ni mogla opaziti, ker so bila tla temne barve.
Zavarovalnica, pri kateri je imel zavarovano odgovornost delodajalec, se z odločitvijo sodišča ni sprijaznila in je vložila revizijo. Sklicuje se na izpovedbo delavca, da pred odhodom v klet ni opazil, da bi bilo kaj olja na tleh, v nasprotnem primeru bi tla pobrisal ali pa bi za to prosil tožnico. Kapljice na tleh niso bile več ur ali ves dan, temveč zgolj nekaj minut, pa še to jih je bilo le nekaj.
Tožena zavarovalnica je trdila, da je neživljenjsko in neizvedljivo stališče, da je delodajalec kršil obvezno zagotavljanje varnega delovnega okolja, ker delavec pred odhodom v klet, pri čemer delovni proces še ni bil zaključen, ni preveril brezhibnosti tal. To pomeni, da bi moral ves čas nadzirati, da komu kaj ne pade na tla in da se umazanija takoj pobriše, pobere, oziroma zagotovi nekoga, ki bi tla nenehno brisal. In če bi bila tožnica vsaj povprečno pazljiva, namesto da je imela pogled usmerjen proti hladilniku, ne bi padla. Če bi bila pri hoji do hladilnika vsaj povprečno pozorna na tla, bi lahko opazila kapljice olja in se jim izognila, je še trdila zavarovalnica.
Vrhovno sodišče, ki se je v reviziji ukvarjalo s pravnim vprašanjem, ali je v tem primeru podana krivdna odškodninska odgovornost delodajalca, je revizijo zavrnilo in potrdilo odločitev o odškodnini. Zahteva, da delavec pri vlivanju olja v posodo na tehtnici ravna skrbno, po zaključku tega opravila pa tla pregleda in morebiti razlito olje takoj pobriše, ni pretirana oziroma nerazumna ali neživljenjska, so menili sodniki. Ni namreč nepredvidljivo in življenjsko nepričakovano, da v pekarni na tla lahko padejo kapljice, ki povzročijo zdrsnost, ne da bi to delavci oziroma zaposleni lahko opazili oziroma bili na to pozorni. Delavec bi zato moral po koncu vlivanja olja v tehtnico preveriti tla in jih po potrebi pobrisati ali tožnico vsaj opozoriti na izteklo olje, še meni vrhovno sodišče.
Sodišče prve stopnje je delodajalcu naložilo tako krivdno kakor objektivno odgovornost, višje sodišče pa le krivdno odgovornost. Podlage za zaključek, da je k padcu kakor koli prispevala tožnica, pa po ugotovitvah obeh sodišč ni, saj ni ugotovljeno, da bi bili oljni madeži tako opazni, da bi jih tožnica, ki je svojo pozornost usmerila v delo, lahko opazila.
Zavarovalnica, pri kateri je imel zavarovano odgovornost delodajalec, se z odločitvijo sodišča ni sprijaznila in je vložila revizijo. Sklicuje se na izpovedbo delavca, da pred odhodom v klet ni opazil, da bi bilo kaj olja na tleh, v nasprotnem primeru bi tla pobrisal ali pa bi za to prosil tožnico. Kapljice na tleh niso bile več ur ali ves dan, temveč zgolj nekaj minut, pa še to jih je bilo le nekaj.
Po koncu vlivanja olja v tehtnico bi moral pek preveriti tla in jih po potrebi pobrisati ali sodelavko vsaj opozoriti na izteklo olje.
Tožena zavarovalnica je trdila, da je neživljenjsko in neizvedljivo stališče, da je delodajalec kršil obvezno zagotavljanje varnega delovnega okolja, ker delavec pred odhodom v klet, pri čemer delovni proces še ni bil zaključen, ni preveril brezhibnosti tal. To pomeni, da bi moral ves čas nadzirati, da komu kaj ne pade na tla in da se umazanija takoj pobriše, pobere, oziroma zagotovi nekoga, ki bi tla nenehno brisal. In če bi bila tožnica vsaj povprečno pazljiva, namesto da je imela pogled usmerjen proti hladilniku, ne bi padla. Če bi bila pri hoji do hladilnika vsaj povprečno pozorna na tla, bi lahko opazila kapljice olja in se jim izognila, je še trdila zavarovalnica.
Vrhovno sodišče, ki se je v reviziji ukvarjalo s pravnim vprašanjem, ali je v tem primeru podana krivdna odškodninska odgovornost delodajalca, je revizijo zavrnilo in potrdilo odločitev o odškodnini. Zahteva, da delavec pri vlivanju olja v posodo na tehtnici ravna skrbno, po zaključku tega opravila pa tla pregleda in morebiti razlito olje takoj pobriše, ni pretirana oziroma nerazumna ali neživljenjska, so menili sodniki. Ni namreč nepredvidljivo in življenjsko nepričakovano, da v pekarni na tla lahko padejo kapljice, ki povzročijo zdrsnost, ne da bi to delavci oziroma zaposleni lahko opazili oziroma bili na to pozorni. Delavec bi zato moral po koncu vlivanja olja v tehtnico preveriti tla in jih po potrebi pobrisati ali tožnico vsaj opozoriti na izteklo olje, še meni vrhovno sodišče.
Sodišče prve stopnje je delodajalcu naložilo tako krivdno kakor objektivno odgovornost, višje sodišče pa le krivdno odgovornost. Podlage za zaključek, da je k padcu kakor koli prispevala tožnica, pa po ugotovitvah obeh sodišč ni, saj ni ugotovljeno, da bi bili oljni madeži tako opazni, da bi jih tožnica, ki je svojo pozornost usmerila v delo, lahko opazila.