Stal pri rdeči luči, ostal brez denarnice
Tistega poletnega večera, bil je 10. julij 2019, se je nič hudega sluteč voznik starejšega audija A4 Marko T. iz okolice Krškega peljal iz Mirne Peči proti Novemu mestu. Ker se je na semaforju pri Muhaberju, torej tik pred centrom mesta, prižgala rdeča luč, je ustavil. Bil je edini, ki je čakal pri semaforju. No, pravzaprav ni bil edini, saj je v tistem nenadoma nekdo z zunanje strani odprl sopotnikova vrata in mu ukradel denarnico, ki jo je imel na sedežu ob sebi. V njej je bilo nekaj malega denarja in vsi dokumenti, tako da je imel Marko kasneje nemalo težav in tudi stroškov, da je dobil nove dokumente.
»Prepričan sem, da je tale pravi. Je iz Žabjaka,« je na sodišču dejal Marko, ko je pogledal Dejana Jurkoviča, ki je sedel na zatožni klopi. Ampak le trenutek zatem Marko ni bil več čisto prepričan, ali je imel storilec takrat brado ali ne. Policistu je ob prijavi rekel, da je bil tatič brez brade, to trditev je ponovil tudi pred preiskovalnim sodnikom, zdaj, na sodišču, tri leta in pol po dogodku, pa se mu zdi, da je imel tistega dne predrznež gosto brado. »Trdim, da sem takrat ob prepoznavi pokazal pravega,« je navajal. Policisti so mu namreč album osumljencev pokazali deset dni po tatvini in takrat je brez oklevanja pokazal Dejana Jurkoviča, danes 29-letnega Roma iz največjega dolenjskega romskega naselja, iz Žabjaka.
Bolj odločen je bil Dejan: »Nisem bil jaz tisti, ki bi ukradel denarnico. Tega ne bi nikoli naredil. Oškodovanca sploh ne poznam, takrat ko se je to zgodilo, pa me ni bilo v križišču, saj sem bil na Trški gori, delal sem pri enem civilu, ki je zdaj že pokojni.« Na vprašanje, kaj pravi na trditve policista, ki je povedal, da je bil takrat golobrad, pa je odvrnil: »Policist laže, to ne drži.«
Na sodišču je pričal tudi policist Božo Vrlinič, ki je sestavil album možnih osumljencev. Med drugim je povedal, da so Dejana Jurkoviča policisti zadnje desetletje pogosto obravnavali zaradi kršitev javnega reda in miru, prekrškov in cestnoprometnih kršitev. Njegov kazenski list je prazen.
Napadalni psi
Ker je bilo pričanje oškodovanca edin obremenilni dokaz, na sodišču pa se je izkazalo, da nekaj let po dogodku še sam ne ve natančno, kako je bil videti tatič, tožilki Maji Hutar ni ostalo drugega, kot da obtožnico zoper Jurkoviča umakne: »Izpoved oškodovanca je bila neprepričljiva, zato ob odsotnosti drugih dokazov takšna izpovedba priča ni zadosten dokaz.« Tako je Jurkovič, ki živi od socialne podpore, zadovoljen zapustil sodišče, še pred tem pa je moral podpisati zapisnik. Ker je nepismen, je želel na prostor za podpis narediti križec, a to zdaj očitno ne velja več, zato je s desnim kazalcem na zapisniku pustil svoj prstni odtis.
Pa še to: ko se je avtorica tega zapisa pred dnevi odpravila fotografirat križišče, kjer se je zgodila tatvina, je na lastni koži občutila, kako napadalni so potepuški psi iz tamkajšnjega romskega naselja, saj se je komaj ubranila treh štirinožcev, ki so se zaganjali vanjo. Gre za problem, na katerega okoličani opozarjajo že mesece, prav zaradi teh napadalnih potepuških psov se mnogi ne upajo peš po bližnji okolici.
