Sunil za četrt milijona ur

Srb Miljan Božilov vse od aretacije vztraja, da je predlanskega junija v Slovenijo prišel s trebuhom za kruhom in ne kot zločinec. »Iskal sem zaposlitev kot voznik kamiona ali upravljavec gradbene mehanizacije.« Službe ni našel, a kaj bi z njo, ko pa je – tako naši organi pregona storilcev kaznivih dejanj – v manj kot minuti postal bogataš. Več kot četrt milijona evrov si sicer Božilov in njegova pajdaša niso razdelili v bankovcih, a toliko so bile po tržni ceni vredne ure, ki so jih med ropom sunili iz trgovine sredi Ljubljane. »To ni res!« pa je nagovoril višje sodnike, ki so v njegovem primeru zdaj razpisali pritožbeno sejo.
 

Kradli hublote in breitlinge

Obtožen je bil, da je 20. junija 2019 skupaj z rojakom Nebojšo Kurtešijem, ki ga iščemo s tiralico (na glavah sta imela motoristično čelado, v rokah pa sekiro), in s še enim neznanim sostorilcem vkorakal v prodajalno Slowatch. Vrata jim je odprl varnostnik Peter, neznani sostorilec je vanj uperil pištolo in ga z ukazom »get down!« (na tla) spravil na tla, kamor so roparji kmalu spravili tudi prodajalko Marušo. Razbijali so vitrine z dragimi urami in zbežali s 17 hubloti in 31 breitlingi.

Tako so vsaj ugotovili preiskovalci zločinov, ki so za potrebe kazenskega postopka sestavili zgodbo, da je Božilov prispel v Slovenijo s Kurtešijem. Varnostne kamere so oba posnele neposredno pred ropom, ko sta hodila skupaj po poti poznejšega bega in med seboj komunicirala, ob tem pa je Kurteši v rokah nosil Lidlovo vrečko, ki so jo roparji pozneje pustili v prodajalni. Neznano kje sta si nataknila čeladi ter rokavice in nato še z enim pajdašem ob 18.07 vstopila v prodajalno. V pičlih 48 urah so izpeljali superdobičkonosen rop.


Zaman je zagovornik Božilova, odvetnik Žiga Klun, na okrožnem procesu od sodnice Urške Zorko zahteval, naj Božilova oprosti. Strinjal se sicer je, da je na posnetku varnostne kamere, ki je osem minut pred ropom nastal v bližini Slowatcha, res njegov klient. Strinjal se je celo, da so bile na vrečki, s katero so roparji v Slowatch prinesli eno od sekir, s katerima so razbijali vitrine, biološke sledi Božilova. Vendar pa, tako odvetnik Klun, to dokazuje le, da je vrečko držal v rokah, ne pa tudi, kdaj.

Sodnica je brez omahovanja razsodila, da je kriv, obsodila ga je na štiri leta in pol zapora, po prestani kazni ga je dala za tri leta izgnati iz Slovenije, zavarovalnici Sava, ki je Slowatchu izplačala škodo, pa mora vrniti natanko 262.174,33 evra, kolikor je bila vrednost plena.
Višji sodniki v sestavi Barbara Črešnar Debeljak, Stanka Živič in Andreja Sedej Grčar so se srečali s pritožbami obrambe kot tožilstva.


Odvetnik Klun je predlagal, da zgodbo o ropu prodajalne prestižnih ur in nakita popolnoma obrnejo na glavo, njegovega klienta oprostijo obtožbe in ga zaukažejo iz pripora izpustiti kot popolnoma svobodnega človeka. Tudi tožilka Maja Ulčar ni bila zadovoljna s sodbo okrožnega sodišča, vendar pa so njena pričakovanja do pritožbenega senata popolnoma drugačna. Predlaga namreč, naj roparju kazen zvišajo na pet let zapora. Zadnje besede pa so kajpak pripadale Miljanu Božilovu: »Nisem bil tam.« Res je bil v Ljubljani, kjer je iskal delo bagrista, mimo Slowatcha se je le sprehodil, oropal pa ga ni.