Taksist jim je do smrti povozil sina Žigo, a se ni niti opravičil

LJUBLJANA – »Mislila sem, da bo vsaj obžaloval in priznal kazen. To bi bilo za vse najlažje. Ampak zgodilo se je tako.« Tako razočarana in z nenehnimi mislimi na svojega 18-letnega sina Žiga Rekarja je ta teden ljubljansko okrožno sodišče zapustila njegova mama Janja Žust. V sodni dvorani je morala namreč predtem že drugič spremljati predobravnavni narok za 40-letnega taksista Zemirja Hušidića, ki se je tokrat le izrekel o tem, ali prizna, da je, kot mu očita tožilstvo, 10. decembra 2016 v središču Ljubljane storil kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, posledica je bila smrt 18-letnika.
»Tragični dogodek obžalujem, glede krivde pa odločitev prepuščam vam, sodnica,« je odgovoril Ireni Škulj Gradišar in ji tako dal vedeti, da krivde ne priznava ter da tudi ne sprejme ponudbe tožilke Dragice Abrahamsberg o triletni zaporni kazni in enoletnem odvzemu vozniškega dovoljenja.

»Obdolženi se ne spominja, da bi pred trkom zaviral. Priče (trije taksisti, ki jih je Hušidićev zagovornik Žiga Peternel predlagal, da se jih zasliši na sojenju, op. p.), ki so bile na kraju dogodka, so opazile, da na terenu niso razvidne sledi zaviranja, kar je v nasprotju s podatki policijskega zapisnika,« je povedal Peternel in nadaljeval, da je to pomemben podatek, saj ga je kot relevantnega vzel tudi sodni izvedenec Vekoslav Kamnikar, ki je v tem primeru izdelal izvedensko mnenje. Med drugim je sodišču predlagal, da se prebere pismo, ki ga je po nesreči poslal staršem pokojnega. Tožilka je zaslišanju treh taksistov nasprotovala, saj je menila, da bi policisti, če bi bili takrat dejansko na kraju dogodka, z njimi opravili razgovor. »Menim, da so policisti na kraju dogodka edine usposobljene osebe, ki lahko ugotavljajo posledice in vzroke prometne nesreče,« je bila še jasna Abrahamsbergova. Žigova mama Janja je po koncu naroka povedala, da se jim obtoženi ni opravičil. Prepričana je, da jim je pismo poslal le zato, ker mu je nekdo tako rekel in da ga bo lahko potem na sodišču pokazal.

Letel je po zraku

Kaj se je tistega zgodnjega jutra na Slovenski cesti, ko je bila Ljubljana v znamenju veselega decembra, res dogajalo, so na srečo posnele tam nameščene nadzorne kamere. Hušidić se je peljal od Cankarjeve ulice proti Šubičevi. Ko je pripeljal na križišče Šubičeve in Slovenske ceste, se je zgodila tragedija. »Kljub sunkovitemu zaviranju je taksist trčil v pešca, da ga je odbilo na pokrov motorja, nato je padel na vozišče ter obležal,« so dogajanje z 10. decembra 2016 okoli pol treh zjutraj strnili na ljubljanski policijski upravi in dodali, da so dijaka srednje zdravstvene šole z reševalnim vozilom odpeljali v ljubljanski klinični center, a je tam v ponedeljek, torej dva dni po nesreči, zaradi prehudih poškodb umrl.
»Letel je po zraku, potem pa na cesto,« nam je v domačih Hlevišah Žustova povedala nekaj dni po nesreči. Fant je imel hujše poškodbe možganov, umrl pa bi že na kraju dogodka, če ne bi imeli takrat v bližini zabave člani Rdečega križa. Ti so bili takoj pri fantu in mu pomagali do prihoda reševalcev.

Nesrečni Žiga je menda taksista, ko je šel čez cesto, že opazil in stekel, da bi se mu lahko še varno umaknil. Hušidić naj bi vanj trčil s hitrostjo 70 kilometrov na uro (prej je menda vozil še hitreje, saj je bila, kot smo izvedeli po nesreči, zavorna pot mercedesa dolga kar 23 metrov), kar pomeni, da je peljal precej hitreje od omejitve hitrosti. Ali je bila ta omejena na 30 ali na 50 kilometrov na uro, bo moralo sodišče še razčistiti. Za Hušidića, ki naj ne bi vozil pod vplivom alkohola in mamil, bo še ena oteževalna okoliščina to, da je peljal po tistem delu Slovenske ceste, kjer vožnja razen za vozila LPP ni dovoljena. Na prepoved opozarjajo table.