Telefon se je premikal še šest ur po Andrejevi smrti
Obupani starši se ne morejo pomiriti z razlago policistov. Prepričani so, da preiskovalci niso opravili svojega dela.
Odpri galerijo
Dvaintridesetletni Andrej Bajželj iz Ljubljane je lani na dan Marijinega vnebovzetja na Rakovi Jelši umrl v, kot trdijo njegovi starši, sumljivih okoliščinah. Prepričani so, da preiskovalci svojega dela niso opravili temeljito.
A njen odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je jasen: »Tožilstvo je kazensko ovadbo v reševanje prejelo 30. oktobra lani skupaj s poročilom. Poročilo policija sestavi v primeru, če na podlagi zbranih obvestil ne najde podlage za kazensko ovadbo. To pomeni, da se je predkazenski postopek pri preiskovanju kaznivega dejanja uboja že zaključil.« V njenem imenu je od tožilstva vpogled v spis zahteval 3. decembra lani, a so tudi to odvetnikovo zahtevo na tožilstvu zavrnili.
»Okolica kaznivega dejanja policistov sploh ni zanimala, preiskovali so tako, da v avtu niso našli bančne izkaznice, niti potnega lista, računa s Petrola, to sem našla jaz,« je ogorčena mama. V avtu ni bilo kante za bencin, ki jo je vzel s seboj, kar se vidi na kameri. Na desni roki ni imel več usnjene zapestnice. Sedel je bos brez natikačev. Voznikova vrata so bila deloma zaprta, šipa do konca odprta, gretje avgusta v največji vročini do konca vključeno. Pri sebi ni imel dokumentov, čeprav jih ima vedno s seboj. Ni bilo mobilnega telefona.
Oče in mama vidita problem v lokaciji, kjer sta sina našla mrtvega v avtu. »Našla sva ga na Rakovi jelši, ki velja za izredno nevarno območje. Taksisti že leta svoje prevoze izvajajo le do obvoznice oziroma najdlje do mostička, ki poteka čez potok Curnovec. Od tam naprej morajo stranke peš. Hotela sem najeti celo detektiva, a jih je več delo zavrnilo, češ da naj Rakovo jelšo preiskujejo kar kriminalisti. Le za zdravnico in policiste ta kraj ne predstavlja nevarnosti, čeprav mi je kriminalist, ki je preiskoval primer, na moje vprašanje, ali se on boji Rakove jelše, odgovoril, da ima tudi on družino. Človek ostane brez besed,« je ogorčena Bajžljeva. Ker imata starša občutek, da so ju policisti pustili na cedilu, sama preiskujeta okoliščine smrti svojega sina.
Kot smo že zapisali, policija Andrejevega mobilnega telefona ni našla, a podatki o gibanju telefona kažejo, da se je ta premikal še približno šest ur po Andrejevi smrti.
Glede na obdukcijski zapisnik je Andrej umrl okoli polnoči, gibanje telefona pa so zaznali še ob 6.40 naslednjega dne. »Zadnja lokacija telefona je bila zaznana na kolovozni poti na Rakovo jelšo, južno ob obvoznici, ko ta seka sotočje Ižice in Ljubljanice. Nadzorne kamere Petrola so ga zaznale ob 19.30 na dan smrti, nato se je približno pol ure zadržal na naslovu Pot na Rakovo jelšo 319. Nato se je odpeljal na parkirišče Barje, kjer so nam priče povedale, da sta k njegovemu avtu pristopile dve moški osebi in ženska.
»Policisti so se na začetku odločili, da gre za odvisnika, da je naredil samomor. Ker so bili do staršev tudi malo nesramni, sta se pritožila na delo policije,« dodaja Kovačič Mlinar. »Gibanje telefona po njegovi smrti kaže najmanj na prisotnost druge osebe, če pa je šlo za overdoze, morajo preiskati, kdo mu je drogo prodal,« pravi odvetnik in dodaja, da je to sicer edina stvar, s katero se policija še ukvarja. »Napake so bile storjene s strani kriminalistično-tehničnega vidika, ni se postopalo tako, kot bi se za tak primer spodobilo, niti avta niso forenzično pregledali, zdaj je že vse izgubljeno. Ko sem bil z njima na sestanku pri kriminalistih, so zatrjevali, da je bilo s preiskavo vse v redu. Staršem tako nič drugega, kot da pišejo pritožbe, ne preostane,« dodaja Kovačič Mlinar.
Moški velike postave je sedel na sovoznikov sedež k Andreju, po približno pol ure izstopil in se s svojim avtom odpeljal za Andrejem. Ustavil se je na dveh naslovih Pot na Rakovo jelšo,« navaja Lidija Bajželj in dodaja, da se je nato zgodil premik na vrtičke, kjer sta ga mrtvega našla prav oče in mati.
Ne dovolijo ji vpogleda v spis
Po sestanku z generalno direktorico policije Tatjano Bobnar in po pritožbi nad delom policije, ki je še vedno v reševanju ter čaka na obravnavo pred senatom, policija staršem zatrjuje, da preiskava intenzivno poteka, mami Lidiji Bajželj ne dovolijo niti vpogleda v spis, češ da je predkazenski postopek še v teku in bi vpogled lahko škodil interesom preiskave.
A njen odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je jasen: »Tožilstvo je kazensko ovadbo v reševanje prejelo 30. oktobra lani skupaj s poročilom. Poročilo policija sestavi v primeru, če na podlagi zbranih obvestil ne najde podlage za kazensko ovadbo. To pomeni, da se je predkazenski postopek pri preiskovanju kaznivega dejanja uboja že zaključil.« V njenem imenu je od tožilstva vpogled v spis zahteval 3. decembra lani, a so tudi to odvetnikovo zahtevo na tožilstvu zavrnili.
Kot so zapisali, sta preiskava tatvine Andrejevega telefona, kar je 5. septembra lani prijavila Bajžljeva, ter kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami neločljivo povezana s preiskavo uboja.
Ni bil pod vplivom mamil
»Okolica kaznivega dejanja policistov sploh ni zanimala, preiskovali so tako, da v avtu niso našli bančne izkaznice, niti potnega lista, računa s Petrola, to sem našla jaz,« je ogorčena mama. V avtu ni bilo kante za bencin, ki jo je vzel s seboj, kar se vidi na kameri. Na desni roki ni imel več usnjene zapestnice. Sedel je bos brez natikačev. Voznikova vrata so bila deloma zaprta, šipa do konca odprta, gretje avgusta v največji vročini do konca vključeno. Pri sebi ni imel dokumentov, čeprav jih ima vedno s seboj. Ni bilo mobilnega telefona.
V njegovi denarnici je bila tuja zdravstvena izkaznica na ime A. T. V denarnici je imel kartico Slovenskih železnic, ki ni bila njegova. Na sebi ni imel očal, ki jih je uporabljal za vožnjo. To je le nekaj dejstev, do katerih so se dokopali sami starši. Zahtevali so sodno obdukcijo, a opravljena je bila le sanitarna, pa še to, poudarjajo starši, je šlo tako ekspresno, da je bilo truplo drugi dan ob 10. uri že na Žalah. Čeprav le sanitarna, poudarjajo, pa ta vendar dokazuje to, kar trdijo starši: Andrej ni bil pod vplivom mamil. Ne skrivata, da je v preteklosti imel težave z zasvojenostjo s heroinom, a je bil na odvajanju v tujini. »Čeprav je obdukcija pokazala, da v telesu ni imel psihoaktivnih snovi, so nas na sestanku na policiji prepričevali, da mu je odpovedalo srce, da je to overdose s kokainom, da je na brizgalki njegov odtis, čeprav to v obdukcijskem listu ne piše …« navaja mama, ogorčena, »ker osebe s kartoteko a priori preiskujejo s stigmo, kar je skrajno nedopustno«.
Bojijo se tudi detektivi
Oče in mama vidita problem v lokaciji, kjer sta sina našla mrtvega v avtu. »Našla sva ga na Rakovi jelši, ki velja za izredno nevarno območje. Taksisti že leta svoje prevoze izvajajo le do obvoznice oziroma najdlje do mostička, ki poteka čez potok Curnovec. Od tam naprej morajo stranke peš. Hotela sem najeti celo detektiva, a jih je več delo zavrnilo, češ da naj Rakovo jelšo preiskujejo kar kriminalisti. Le za zdravnico in policiste ta kraj ne predstavlja nevarnosti, čeprav mi je kriminalist, ki je preiskoval primer, na moje vprašanje, ali se on boji Rakove jelše, odgovoril, da ima tudi on družino. Človek ostane brez besed,« je ogorčena Bajžljeva. Ker imata starša občutek, da so ju policisti pustili na cedilu, sama preiskujeta okoliščine smrti svojega sina.
Kot smo že zapisali, policija Andrejevega mobilnega telefona ni našla, a podatki o gibanju telefona kažejo, da se je ta premikal še približno šest ur po Andrejevi smrti.
Glede na obdukcijski zapisnik je Andrej umrl okoli polnoči, gibanje telefona pa so zaznali še ob 6.40 naslednjega dne. »Zadnja lokacija telefona je bila zaznana na kolovozni poti na Rakovo jelšo, južno ob obvoznici, ko ta seka sotočje Ižice in Ljubljanice. Nadzorne kamere Petrola so ga zaznale ob 19.30 na dan smrti, nato se je približno pol ure zadržal na naslovu Pot na Rakovo jelšo 319. Nato se je odpeljal na parkirišče Barje, kjer so nam priče povedale, da sta k njegovemu avtu pristopile dve moški osebi in ženska.
»Policisti so se na začetku odločili, da gre za odvisnika, da je naredil samomor. Ker so bili do staršev tudi malo nesramni, sta se pritožila na delo policije,« dodaja Kovačič Mlinar. »Gibanje telefona po njegovi smrti kaže najmanj na prisotnost druge osebe, če pa je šlo za overdoze, morajo preiskati, kdo mu je drogo prodal,« pravi odvetnik in dodaja, da je to sicer edina stvar, s katero se policija še ukvarja. »Napake so bile storjene s strani kriminalistično-tehničnega vidika, ni se postopalo tako, kot bi se za tak primer spodobilo, niti avta niso forenzično pregledali, zdaj je že vse izgubljeno. Ko sem bil z njima na sestanku pri kriminalistih, so zatrjevali, da je bilo s preiskavo vse v redu. Staršem tako nič drugega, kot da pišejo pritožbe, ne preostane,« dodaja Kovačič Mlinar.
Moški velike postave je sedel na sovoznikov sedež k Andreju, po približno pol ure izstopil in se s svojim avtom odpeljal za Andrejem. Ustavil se je na dveh naslovih Pot na Rakovo jelšo,« navaja Lidija Bajželj in dodaja, da se je nato zgodil premik na vrtičke, kjer sta ga mrtvega našla prav oče in mati.