Tihotapec ušel, spremljevalca v zapor
Pomurski policisti so 5. marca letos ponoči, malo po 3. uri, od madžarskih varnostnih organov dobili obvestilo, da zasledujejo manjše slovensko kombinirano vozilo, ki se na zvočne in svetlobne znake ne ustavlja in vozi v smeri proti Sloveniji, natančneje, mejnemu prehodu Genterovci.
Madžari so vozilo na podlagi sporazuma o čezmejnem zasledovanju zasledovali na slovensko ozemlje, a ga v bližini naselja Radmožanci izgubili. Nato pa je stopilo v akcijo več naših patrulj, in te so vozilo odkrile na poljski poti med naseljema Radmožanci in Kamovci. Vozilo je bilo prazno, voznik jo je ucvrl, policijske patrulje so zato začele iskati pobeglega voznika in potnike. Kmalu so prijeli 20 državljanov Bangladeša, državljana Pakistana in državljana Gane, dopoldne pa še tri državljane Pakistana, skupno torej 25 ilegalnih migrantov.
Okrog 3.35 pa so pri Kamovcih ustavili litovski mercedez-benz, ki ga je vozil državljan Litve skupaj s sopotnico, prav tako državljanko Litve. Izkazalo se je, da sta spremljevalca, in oba so prijeli, preiskovalni sodnik pa ju je poslal v pripor.
Sostorilstvo
Ko sta tihotapca sedla na zatožno klop okrožnega sodišča v Murski Soboti, je to Litovca zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države v sostorilstvu obsodilo na tri leta in šest mesecev zapora ter stransko denarno kazen 2100 evrov, njo pa na tri leta zapora in 1800 evrov denarne kazni. Obema je izreklo tudi stransko kazen izgona tujca iz države za dobo treh let.
Med drugim sta ostala brez avta mercedes-benz C180 in kombija mercedes-benz sprinter. Litovčeva obramba je menila, da sta tako kazen zapora kot denarna kazen pretirani, in na višje sodišče zato naslovila pritožbo. Enako je storila njena obramba, prepričana, da bi bila na mestu že dveletna zaporna kazen in 600 evrov denarne kazni, pa tudi, da sodišče naj ne bi odvzelo obeh vozil.
Obtoženčeva zagovornica je menila, da je kazen prestroga glede na dejstva, da ni specialni povratnik, da je bilo njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, ko je dejanje v celoti priznal ter iskreno obžaloval, pozitivno, in da je že do zdaj prestani pripor nanj deloval dovolj vzgojno, da v prihodnje kaznivih dejanj ne bo ponavljal. Sodišče prve stopnje, ki posebno oteževalnih okoliščin menda ni ugotovilo, pa ni upoštevalo, da je oče 12-letnega otroka, da je brezposeln in brez premoženja ter ima stalne zdravstvene težave, zaradi katerih je veliko po bolnišnicah.
Okoliščina, da je oče 12-letnika, se ne upošteva kot olajševalna, saj ga to niti ni odvrnilo od izvršitve kaznivega dejanja.
A višje sodišče se ni strinjalo, da ni bilo oteževalnih okoliščin. Dejstvo je namreč, da je pred tem že bil kaznovan, njegov prispevek h kaznivemu dejanju pa je bil nekoliko večji kot prispevek soobdolženke. »Zagovornica v celoti prezre razloge sodišča prve stopnje, v katerih je slednje tehtno opozorilo na oteževalno okoliščino v smislu nevarnosti samega dejanja, ko so tovrstna kazniva dejanja v porastu in še posebej za družbo nevarna, saj gre za izkoriščanje življenjske stiske ilegalnih prebežnikov, ki storilcem plačujejo zelo visoke zneske, kar tem omogoča pridobitev protipravne premoženjske koristi. Pravilno pa je poudarilo tudi same okoliščine, v katerih so se v konkretnem primeru znašli ilegalni prebežniki, saj jih je bilo kar 25 nameščenih v prtljažnem delu vozila, kjer ni bilo sedežev in niso bili pripeti z varnostnimi pasovi, tako da so sedeli na tleh, narinjeni drug ob drugega brez vode in hrane,« je v sodbi zapisalo višje sodišče.
Poudarilo je tudi, da njegov otrok živi pri materi in zanj ni dolžan plačevati preživnine. Zato se okoliščina, da je oče 12-letnika, ne more upoštevati kot posebno olajševalna, saj ga to dejstvo niti ni odvrnilo od izvršitve kaznivega dejanja, kar velja tudi za domnevne zdravstvene težave.
3 leta in pol je dobil, ona pa pol leta manj.
Z argumenti ni bil uspešen niti zagovornik soobtožene, saj enake oteževalne okoliščine veljajo tudi zanjo. Opozorili so še, da sta bila ob prijetju v avtu mercedes-benz C180, pri tem pa delovala kot spremljevalca vozila mercedes-benz sprinter, ki ga je vozil neodkriti voznik. Po mnenju sodišča torej še kako obstaja bojazen, da bi bili zaseženi vozili lahko ponovno uporabljeni za izvrševanje kaznivih dejanj v zvezi s prevozom ilegalnih prebežnikov, zato ju seveda sodišče ne bo vrnilo.
Višje sodišče je sodbo potrdilo in je s tem postala pravnomočna.
