Timi je po strelu obležal v mlaki krvi (FOTO)

Mineva polnih pet let, odkar je oskrbnik živali in lastnik živalskega vrta Zoo park Rožman na Vrzdencu Jože Rožmanec zgodaj zjutraj na veliki šmaren v soboto, 15. avgusta 2015, pred medvedjo ograjo obstal kot vkopan. Timija je nekdo ponoči obstrelil in strahopetno stisnil rep med noge ter pobegnil v noč. Timi je ležal v mlaki krvi.

»Bilo je običajno toplo poletno jutro,« pripoveduje Rožmanec, »v gozdu je bilo še hladno, saj sonce še ni močno pritisnilo na krošnje dreves.«
Živali so se nenehno oglašale. Ko se je s samokolnico zelenjave približal tej ali oni kletki, je završalo. Po trušču bi obiskovalec zlahka uganil, kje je gospodar živalskega vrta.


A ko se je obrnil proti kletki medveda Timija, da bi mu vrgel kos mesa in pol košare zelenjave, je obnemel. »Po hrbtu je bil ves krvav, kri je kar tekla od njega, v kotanji pa je bila namesto vode, kjer se običajno kopa, mlaka črne krvi.«


Jože še danes priznava, da ga nikoli v življenju ni tako streslo kot tistega jutra. Po poklicu avtomehanik, od mladosti vajen trdega dela in vsega hudega, je pomislil na najhujše.
»Bal sem se, da je Timi ponoči potegnil obiskovalca skozi ograjo in ga ... Medved ima res lepo ime, a je še vedno zver s svojimi nagoni,« pove Jože.
Raje ne pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi Timi skozi rešetke s kremplji dosegel nič hudega slutečega obiskovalca, ki se mu je zdel medved dobrodušen.
 

Streljal 50 metrov od hiše

Rožmanec si je oddahnil, ker v kletki ni ničesar opazil. Prostor je začel spirati z vodo in še vedno se ni nič pokazalo. »Od kod kri?« sem se spraševal. »Timi je pritekel k meni, saj je pričakoval kakšen posladek kot običajno.«

Poklical je veterinarja in policiste, vsi so bili kmalu na kraju zločina. A policisti so se po Rožmančevih besedah kar malce čudno obnašali.
»Policista sta me vprašala, ali menim, da gre za strelno poškodbo.« Rožmanec pove, da so kraj zločina preiskovali, analizirali, iskali sledi in morebitne dokaze o nočnem dogajanju cele tri dni. »Od takrat pa do danes nisem prejel niti enega obvestila, niti enega klica ni bilo, nikoli več se niso oglasili in nikoli več ničesar vprašali.« Jože je čakal leto, dve, tri, štiri, pet. »Zgodilo se ni nič. Moti nas, da je streljal 50 metrov od hiše, pa stvari očitno ne jemljejo resno.«


Pokazalo se je, da je strelec pri umazanem dejanju uporabil dušilec zvoka, kar pomeni, da je šlo za orožje velikega kalibra, da barabin stvar obvlada in da je imel grde namene. »Zlasti nas moti, da smo namignili, kje naj tipljejo, pa tega niso storili,« pove Rožmanec.
Timija, ki je bil vse do prihoda sibirskih tigrov in belih polarnih volkov lani oziroma predlani največja maskota vrta, so veterinarji oskrbeli. »Štiri dni je bil v kritičnem stanju, a je preživel. Vendar ni več tak kot včasih, začel je sam sebe gristi.«
 

Na policiji spijo?

Rožmanec pravi: »Kot rečeno me o incidentu zadnjih pet let niso kontaktirali. Sem pa izvedel, da so dali primer v arhiv. Tako na policiji spijo,« brez zadržkov pove.
»Ko sem povprašal, so mi govorili, da delajo. Ampak če oni ne iščejo, potem ... Saj veste, čas beži.«

Jože opozori, da se je Timiju že dvakrat odprla rana in je krvavel. »Ne vem, dolgo ne bo šlo več. Star je 20 let, se pravi na polovici življenjske poti v ujetništvu. Pa ga bomo morda zaradi ran in posledic morali uspavati.«
Rožmanec s pomočjo partnerice in prostovoljk vzdržuje živalski vrt, v katerem biva več kot 200 živali.
Mesojedim tigrom, volkovom in deloma medvedu zmeče kakšnih 20 kilogramov mesa na dan: »Samo tigra pojesta vsak po sedem kilogramov.«


Hkrati razvozi in razdeli 150 kilogramov zelenjave. »Če zaokrožimo bolj po ljudsko, na dan živalim razvozimo 20 samokolnic hrane.«
Med koronakrizo je bil vrt seveda zaprt. »A smo skromni in smo preživeli, tudi živalim ni nič manjkalo.«
Rožmanec za konec poudarja, da Zoo park Rožman pravzaprav ni živalski vrt, ampak je to vrt, zatočišče za zavržene živali. »Bistvo je v tem, da se živalim pomaga.«