To je zadnji človek v Sloveniji obsojen na smrt (FOTO)

Pred 60 leti, 30. oktobra 1959, so pred strelski vod postavili Franca Rihtariča, imenovanega štajerski Robin Hood, ki je v kriminalni karieri nanizal kar 70 hujših kaznivih dejanj, tudi uboj policista.

Možakar, ki ga je po mnenju teologa in psihologa Antona Trstenjaka v kriminalna dejanja pahnila prleška trma, si je smrtno obsodbo prislužil prav z ubojem miličnika. Bil je zadnji človek v Sloveniji, obsojen na smrt, sodbo so izvršili z ustrelitvijo.
 

Od doma je slišal strela

Pogovarjali smo se z upokojenim policistom, 93-letnim Jožetom Kosom, ki je med prvimi prišel na kraj zločina, sodeloval pa je tudi pri prijetju Rihtariča in je verjetno edina še živa priča dogajanja v Gornji Radgoni in Očeslavcih. »Kolikor mi je bilo znano, je bil Rihtarič že v šolskih letih vihrav in je izstopal med sošolci. Po osemletki je končal kmetijsko šolo v Mariboru in se po drugi svetovni vojni zaposlil v radgonskem okraju. Mladostno razposajen je s prijateljem ukradel avto iz garaže radgonskega okrajnega ljudskega odbora in ga med divjo nočno vožnjo k ljubicam razbil. Namesto da bi naslednji dan dogodek prijavil, se je začel skrivati. V nekaj mesecih je zasovražil oblast, komuniste in bogataše, začel krasti, uničevati državno premoženje in strašiti ljudi,« se spominja Kos, ki je bil v času Rihtaričevega prijetja pomočnik komandirja gornjeradgonske milice.

Zadnji julijski dan leta 1955 je pri mejnem prehodu zaslišal dva strela. »Zbudil sem soseda, ki je tam delal, ter mu predlagal, naj gre pogledat, kaj se dogaja. Kmalu sem se odpravil za njim. Pred stavbo mejnega prehoda je v krvi ležal 35-letni miličnik Alojz Bartol iz Loškega Potoka. Ker ni bilo nikogar drugega, sem moral hudo ranjenega z vozilom nujne pomoči spremljati v Maribor, kjer je okrog četrte ure umrl zaradi poškodb. V glavi je imel nešteto šiber, saj je bil ustreljen z lovsko puško. Kmalu se je ugotovilo, da je morilec Rihtarič, ki je pobegnil čez most v Avstrijo. Orožniki so ga prijeli, a jim je z vlaka znova ušel in se vrnil v Slovenijo.«

Presenetili so ga med spanjem

V preiskavi so ugotovili, da je morilec do mejnega prehoda prišel z grajskega hriba. Približal naj bi se na 20 do 30 metrov ter streljal na miličnika. Potem pa je trajalo skoraj tri leta, da so mu nataknili lisice. Bil je namreč zelo prebrisan, pogosto je menjaval bivališča, in to po vsej Štajerski. Jože Kos priznava, da je bil dovolj spreten, da si je pridobil zaupanje ljudi. Imel je tudi veliko deklet, in ta so bila njegova glavna opora.

»V soboto, 1. marca 1958, sem bil dežurni na milici. S kolesom se je iz pet kilometrov oddaljenega Janževega Vrha pripeljal človek, ki sem ga dobro poznal. Rekel mi je, da se Rihtarič skriva pri babici na Očeslavskem Vrhu, kjer spi v gospodarskem poslopju. Takoj je stekla obsežna akcija. Skupina, sestavljena iz kriminalistov in miličnikov, imeli smo tudi službenega psa, je krenila proti kraju, kjer naj bi se skrival. Vodil sem eno izmed treh skupin, proti hiši smo se odpravili iz različnih smeri. Zdaj že pokojni miličnik prostovoljec Ludvik Šijanec se je neslišno splazil na podstrešje gospodarskega poslopja in presenetil spečega morilca. Rihtarič je imel pri sebi pripravljeno razstrelivo, vendar ni imel časa, da bi ga sprožil. Zatem smo odkrili še bunker, v katerem je imel skrito različno orožje in druge predmete,« se spominja Kos.

Kradel in dajal revnim

Sojenje Rihtariču na mariborskem sodišču se je začelo decembra istega leta, a umora miličnika ni priznal. Na smrt so ga obsodili 15. aprila 1959, pred strelski vod pa postavili pred natanko 60 leti. »Privedejo obsojenca. Pazniki stopijo v vrsto. Na ukaz dvignejo puške. Pet pušk. Nihče ne ve, kdo ima bojne, kdo manevrske naboje. Ogenj! zavpije miličnik z visokim činom. Rihtaričevo telo se zavrti. Zadrhti. Naposled pade na mokro kamenje. Ura je 6.28. Strelci spustijo puške. Zdravnik se skloni k ustreljenemu, pokima, smrt je nastopila ob 6.35. Truplo izročijo mariborskemu pogrebnemu zavodu. Njihov avto iz gramoznice odpelje zadnji. Zadnja je tudi smrt z ustrelitvijo,« je o Rihtaričevih zadnjih trenutkih v gramozni jami pri Hočah zapisal štajerski literat Zdenko Kodrič.

In to je bila torej zadnja usmrtitev v Sloveniji. Danes Rihtariču morda ne bi izrekli najvišje kazni, menda pa niti ni bilo povsem trdnih dokazov za njegove zločine, toda bili so drugi časi. Na vesti pa naj bi torej imel skoraj 70 kaznivih dejanj, nagrabil naj bi za tri milijone dinarjev materiala, deloval naj bi protidržavno, označili so ga za gorečega antikomunista, delomrzneža in fakina. Veliko ukradenega je dal revnim in ženskam, pri katerih se je skrival. Med ljudmi je veljal za legendarno osebnost, do katere so kljub njegovim hudodelstvom gojili spoštljiv odnos – predvsem zaradi boja proti oblasti. Štajerski Robin Hood je na radgonskem območju še danes legenda. Zgodbice o premetenosti in pogumu odpadnika iz Očeslavcev pripovedujejo predvsem starejši.