Tožarila sta se zaradi objave hčerkinih fotografij

Objavljanje fotografij in videoposnetkov na spletu, na katerih je mogoče otroka identificirati, posega v njegovo pravico do lastne podobe kot sestavnega dela pravice do zasebnosti, je jasno ljubljansko višje sodišče.

Med starši ni bilo soglasja. Fotografija je simbolična. FOTO: Jure Eržen

Objava otrokovih fotografij na spletu namreč sodi med odločitve, ki lahko pomembno vplivajo na zdrav otrokov razvoj, in je zato zanjo praviloma potrebno soglasje staršev. Kljub temu pa v konkretnem primeru, s katerim so se ukvarjali ljubljanski sodniki, ne gre za tako ogrožajoče ravnanje, ki bi terjalo poseganje države v družinsko razmerje.

Mati in oče sta namreč drug proti drugemu vložila predlog za izdajo začasne odredbe za prepoved objavljanja hčerinih fotografij. Mati je pred nekaj leti na svojem profilu, profilu podjetja in profilih drugih oseb na družabnih omrežjih instagram in facebook objavila fotografije takrat triletne hčere.

Na nekaterih je v kopalkah, na drugih je vidna njena celotna podoba, vključno z obrazom. Med starši ni bilo soglasja o njihovi objavi, saj se oče s temi objavami ni strinjal, zato je zoper nekdanjo ženo sprožil sodni postopek za izdajo začasne odredbe in jo sprva dosegel.

Prvostopenjsko sodišče je materi začasno prepovedalo brez predhodnega soglasja očeta objavljati fotografije in videoposnetke hčere na vseh portalih družabnih omrežij, zlasti na facebooku, instagramu, tiktoku in youtubu. Vse že objavljene fotografije in videoposnetke je morala nemudoma odstraniti, sicer bi jo doletela denarna kazen v višini 1000 evrov.

A višje sodišče je na pritožbo matere to odločitev spremenilo tako, da je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Strinjalo se je s prvostopenjskim sodiščem, da objavljanje fotografij in videoposnetkov, na katerih je mogoče otroka identificirati, posega v njegovo pravico do lastne podobe kot sestavnega dela pravice do zasebnosti.

Dovolj prepričljiva je tudi ocena, da objavljanje fotografij in videoposnetkov otrok na družabnih omrežjih povečuje tveganje za morebitne zlorabe otroka. Vendar to še ne zadostuje za sklep o verjetno izkazani vzročno-posledični povezavi med vsakršno objavo fotografije otroka in škodo za njegovo zdravje in razvoj, še manj pa z nastankom težko nadomestljive škode, ki terja takojšnje ukrepanje.

Na verjetno ogroženost deklice ni mogoče sklepati niti iz drugih navedb in dokazov, s katerimi je oče utemeljeval predlog za izdajo začasne odredbe. Predložil je 30 fotografij, objavljenih v daljšem časovnem obdobju na instagramu in facebooku.

Na nobeni od njih deklica ni gola; na treh je v kopalkah; na vseh treh fotografijah, objavljenih na profilih drugih oseb, je obraz bodisi zakrit bodisi je obrnjena proč od objektiva; pet fotografij je objavljenih na profilu, povezanem z blagovno znamko, ki jo trži mati, in na njih je deklica posneta od zadaj ali je viden le del njenega telesa.

Ker pa je tudi oče objavljal dekličine fotografije, podobne tistim, kot jih je objavljala mati, je tudi ta sprožila postopek za izdajo začasne odredbe zoper njega, a jo je sodišče zavrnilo. Razlika med njima je zgolj v tem, da jih je oče izbrisal pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe, mati pa šele zatem.