Tožilci nad profesorja, ki je prodajal trupla

Novembra bodo minila tri leta, odkar smo v Slovenskih novicah razkrili nepravilnosti na ljubljanski medicinski fakulteti, v katere je bil vpleten nekdanji predstojnik inštituta za anatomijo prof. dr. Dean Ravnik. »Po naših podatkih je prof. dr. Dean Ravnik nepravilno ravnal s trupli oziroma deli človeškega telesa in pri tem zlorabil uradni logotip fakultete,« so nam povedali v dekanatu. Računi so imeli glavo fakultete, številka računa, na katerega so nakazovali denar, pa je bila Ravnikova. Ta je ostal brez službe, pod drobnogled pa ga je vzelo tudi Specializirano državno tožilstvo (SDT) in proti njemu 4. julija letos vložilo obtožni predlog.
Kot so nam pojasnili na SDT, so obtožni predlog vložili zaradi kaznivih dejanj neupravičene uporabe tujega premoženja po petem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 209. člena KZ-1 in ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1. Na ljubljanskem okrajnem sodišču so nam povedali, da v tej zadevi še ni bila sprejeta odločitev. Za komentar smo prosili Ravnikovega odvetnika Janeza Koščaka iz odvetniške družbe Čeferin, a zadeve ne more komentirati, saj o tem še niso bili obveščeni.

»Nisem prodajal trupel«

Očitke o prodaji trupel je Ravnik že komentiral maja 2016 ob prihodu na delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Prepričan je bil namreč, da je bila po 23-letnem vodenju inštituta odpoved nezakonita, zaradi česar je tudi tožil Univerzo v Ljubljani. »Nikoli nisem prodajal trupel. Mi smo samo pripravljali stvari, da so lahko tehnično usposobljeni ljudje razvijali nove kirurške pripomočke, nove ploščice za kosti in izvijače. To je bilo vse,« je zatrjeval Ravnik.

»Lepo vas prosim. Kdo bi jih pa kupil in zakaj?« je še nadaljeval. V raziskovalne namene, kot je zatrjeval pred sodnico na delovnem sodišču Heleno Papež, so iz trupel (ta so bila darovana inštitutu za učne in raziskovalne namene) uporabili žlezo prostato, ramo, koleno, grlo in tudi hrbtenico. Del vzorca hrbtenice, ki je bil namenjen za izdelavo novih medvretenčnih ploščic, pa so poslali v Izrael. »Iz hiše ni šlo nič razen nekaj malih vzorcev, tako kot gredo z drugih inštitutov, na preiskave v tujino, ker se tega pri nas ne da narediti. Ta del telesa nato pride nazaj ali se ga komisijsko uniči,« je pojasnil.

Ravnik je »za opravljeno delo in znanje« naročnikom iz tujine v obdobju od aprila 2012 do januarja 2015 kot predstojnik inštituta za anatomijo medicinske fakultete v imenu in na račun fakultete izstavil 13 računov, ki naj bi bili vredni nekaj čez 30.000 evrov.
Zapletlo pa se je, ko so te račune pod drobnogled vzeli finančni inšpektorji. Ugotovili so, da je račune za svoje honorarno delo izdal na papirju z glavo medicinske fakultete, hkrati pa je napisal navodilo, naj denar nakažejo na njegov osebni račun. S tem si je po trditvah fakultete pridobil najmanj 13.000 evrov. Zaradi logotipa fakultete na računih, ki so imela številko njegovega bančnega računa, so v odpovedi navedli tudi očitek, da je ponaredil listine. Šlo je za račune za organizacijo kirurških posegov na človeških truplih, ki jih je organiziral inštitut za anatomijo.

 

Zlorabil je položaj

Po prepričanju fakultete je bila odpoved zakonita in utemeljena, saj da je Ravnik s svojim ravnanjem kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja. Ravnik pa je vztrajal, da so bili računi izdani za delo, ki ga je opravljal popoldne, zvečer in med vikendi. Izdal pa jih je na papirju z glavo in logotipom fakultete, ker ni vedel, da tega ne sme, in ker ni imel statusa samostojnega podjetnika, zato se mu je zdelo logično izdati tak račun tudi brez dekanovega soglasja. Po njegovih besedah je tudi fakulteta istim naročnikom hkrati izdala račun za uporabo materialov in prostorov.

Delovno sodišče je na koncu v celoti ugodilo univerzi, ker se Ravnik na sodbo ni pritožil, je ta konec leta 2016 postala pravnomočna. Ravnik bi se glede na svoj položaj in izobrazbo, zaposlitev (visokošolski učitelj) in kot dolgoletni predstojnik inštituta nedvomno moral zavedati, da za storitve, ki jih ni opravljal v imenu toženke in jih je opravljal zunaj delovnega časa kot svoje honorarno delo, ne sme izdati računov z glavo in logotipom medicinske fakultete, je zapisano v sodbi: »Tožnik je dejanje tudi hotel storiti, in sicer z namenom pridobitve plačil po teh računih, ki so, če so prikazani, kot da je njihov izdajatelj toženka, nedvomno bolj verodostojni, kot če bi jih tožnik izdal na navadnem papirju, brez omembe toženke in uporabe njenega logotipa.«