UMIK OBTOŽNICE
Tožilec jih nič več ne preganja
V zadevi Nafta umik obtožnice.
Odpri galerijo
MURSKA SOBOTA – Potem ko je višji državni tožilec Drago Farič pridobil mnenje izvedenca finančne stroke, po katerem očitno ni bilo dokazov za krivdo, je zoper Cveta Žalika in Borisa Šveca, nekdanja direktorja Nafte Petrochem in krovne družbe Nafte Lendava, in Snežano Bokan Kuprivec, nekdanjo direktorico Eko Nafte, umaknil obtožnico.
In sodniku okrožnega sodišča v Murski Soboti Stanislavu Jugu ni preostalo drugega, kot da zadevo zaključi z zavrnilno sodbo, stroške postopka pa bo pokril državni proračun. Kot je znano, je tožilstvo visoke funkcionarje lendavskih gospodarskih družb, ki so na zatožno klop prvič sedli februarja 2017, bremenilo zlorabe položaja in zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, poslej pa bodo vsi trije mirno spali.
Kot je med umikom obtožnega predloga pojasnil tožilec Farič, je izvedeni dokazni postopek, v katerem sta se direktorja zagovarjala, zaslišanih je bilo več kot 20 prič, sodna izvedenka Alenka Gril pa je izdelala in pozneje še dopolnila izvedensko mnenje, pokazal, da obtožena nista ravnala s »krivdno obliko direktnega naklepa«.
Tako Žalik kakor Švec sta poskušala reševati stanje v skupini Nafta, je razložil višji tožilec. Enako je menil tudi za Snežano Bokan Kuprivec, nekdanjo direktorico Eko Nafte. Žaliku in Švecu so očitali, da sta od novembra 2011 do julija 2012 tovarni družbe Lesna Tip Otiški Vrh še vedno dobavljala lepilo, ta pa ga ni plačala. Pri tem naj bi podjetju Nafta Petrochem nastalo za 233.000 evrov škode, oba pa sta se branila, da bi podjetje v stečaju končalo že mnogo prej, če bi poslovanje z omenjeno stranko prekinili. Za vse poteze sta imela celo soglasja nadzornega sveta.
Nekdanji direktorici Eko Nafte Snežani Bokan Kuprivec pa je Farič očital, da je aprila 2011 odredila, da iz rezervoarjev, v katerih Eko Nafta skladišči gorivo Zavoda RS za blagovne rezerve, v svoje, torej rezervoarje Eko Nafte, prečrpajo 120.000 litrov dizelskega goriva. Inventura v Eko Nafti naj bi namreč pokazala, da družbi manjka toliko litrov nafte, zaradi carinskega in trošarinskega pregleda pa so morali manjkajočo količino nadomestiti. »S tem je Eko Nafta pridobila za 115.000 evrov premoženjske koristi,« je bilo zapisano v obtožnici.
Dokazni postopek je pozneje pokazal, da zavod ni bil oškodovan, saj so manjkajoče količine v rezervoarjih blagovnih rezerv nadomestili iz rezervoarjev Eko Nafte. »Zateklo me je obstoječe stanje. Prepričana sem tudi, da je nekdo za mojim hrbtom manipuliral z naftnimi derivati, kot so to očitno počeli že v preteklosti. Ničesar nisem prikrivala, ampak reševala, dokler me julija 2013 niso razrešili,« se je na sodišču zagovarjala Bokan Kuprivčeva. Da ni nastala škoda, so potrdili tudi v zavodu za blagovne rezerve.
Nafta Lendava je imela s hčerinskimi družbami nekdaj več kot 2000 zaposlenih in je bila eden od paradnih konjev gospodarstva v pokrajini ob reki Muri, danes pa združuje tri družbe – Eko Nafto, Nafto varovanje in požarno varnost ter Geoenergo – z le peščico zaposlenih.
In sodniku okrožnega sodišča v Murski Soboti Stanislavu Jugu ni preostalo drugega, kot da zadevo zaključi z zavrnilno sodbo, stroške postopka pa bo pokril državni proračun. Kot je znano, je tožilstvo visoke funkcionarje lendavskih gospodarskih družb, ki so na zatožno klop prvič sedli februarja 2017, bremenilo zlorabe položaja in zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, poslej pa bodo vsi trije mirno spali.
Reševala obstoječe stanje
Kot je med umikom obtožnega predloga pojasnil tožilec Farič, je izvedeni dokazni postopek, v katerem sta se direktorja zagovarjala, zaslišanih je bilo več kot 20 prič, sodna izvedenka Alenka Gril pa je izdelala in pozneje še dopolnila izvedensko mnenje, pokazal, da obtožena nista ravnala s »krivdno obliko direktnega naklepa«.
Tako Žalik kakor Švec sta poskušala reševati stanje v skupini Nafta, je razložil višji tožilec. Enako je menil tudi za Snežano Bokan Kuprivec, nekdanjo direktorico Eko Nafte. Žaliku in Švecu so očitali, da sta od novembra 2011 do julija 2012 tovarni družbe Lesna Tip Otiški Vrh še vedno dobavljala lepilo, ta pa ga ni plačala. Pri tem naj bi podjetju Nafta Petrochem nastalo za 233.000 evrov škode, oba pa sta se branila, da bi podjetje v stečaju končalo že mnogo prej, če bi poslovanje z omenjeno stranko prekinili. Za vse poteze sta imela celo soglasja nadzornega sveta.
Nafta Lendava je bila z več kot 2000 zaposlenimi eden od paradnih konjev gospodarstva v pokrajini ob reki Muri.
Nekdanji direktorici Eko Nafte Snežani Bokan Kuprivec pa je Farič očital, da je aprila 2011 odredila, da iz rezervoarjev, v katerih Eko Nafta skladišči gorivo Zavoda RS za blagovne rezerve, v svoje, torej rezervoarje Eko Nafte, prečrpajo 120.000 litrov dizelskega goriva. Inventura v Eko Nafti naj bi namreč pokazala, da družbi manjka toliko litrov nafte, zaradi carinskega in trošarinskega pregleda pa so morali manjkajočo količino nadomestiti. »S tem je Eko Nafta pridobila za 115.000 evrov premoženjske koristi,« je bilo zapisano v obtožnici.
Dokazni postopek je pozneje pokazal, da zavod ni bil oškodovan, saj so manjkajoče količine v rezervoarjih blagovnih rezerv nadomestili iz rezervoarjev Eko Nafte. »Zateklo me je obstoječe stanje. Prepričana sem tudi, da je nekdo za mojim hrbtom manipuliral z naftnimi derivati, kot so to očitno počeli že v preteklosti. Ničesar nisem prikrivala, ampak reševala, dokler me julija 2013 niso razrešili,« se je na sodišču zagovarjala Bokan Kuprivčeva. Da ni nastala škoda, so potrdili tudi v zavodu za blagovne rezerve.
Tožilstvo je visoke funkcionarje lendavskih gospodarskih družb bremenilo zlorabe položaja in zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
Nafta Lendava je imela s hčerinskimi družbami nekdaj več kot 2000 zaposlenih in je bila eden od paradnih konjev gospodarstva v pokrajini ob reki Muri, danes pa združuje tri družbe – Eko Nafto, Nafto varovanje in požarno varnost ter Geoenergo – z le peščico zaposlenih.