OPROŠČEN
Tožilec kiksnil z obtožnico
Hajzer Muzliukaj oproščen obtožbe, da je žensko silil v prostitucijo. Tožilstvo mu je očitalo, da mu je morala ta vsak dan plačati 400 evrov.
Odpri galerijo
Kako pomembno je, da je obtožnica napisana natančno in da vsebuje prav vse elemente kaznivega dejanja, se je dobro izkazalo v sojenju 33-letnemu Hajzerju Muzliukaju. Tričlanski sodni senat, ki ga je vodil ljubljanski okrožni sodnik Srečko Škerbec, je namreč včeraj sklenil, da Muzliukaja, sicer državljana Kosova, ki z družino živi na Viču, oprosti obtožbe o storitvi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po prvem odstavku 175. člena kazenskega zakonika.
Bil naj bi namreč zvodnik ljubljanske prostitutke, ki naj bi morala več kot tri leta (od »neznanega datuma leta 2015« pa do 3. decembra 2018) za »zaščito« vsak dan prinesti vrtoglavih 400 evrov. In to celih šest dni v tednu. Vsak dan naj bi morala samo za stroške varovanja spolno zadovoljiti osem strank (polurna postavka je bila 50 evrov), nato pa oddelati še dodatne stranke za svoje golo preživetje.
Tudi ob nedeljah. Kot je pojasnil Škerbec, je bila oprostilna sodba izrečena le zato, ker v samem izreku in opisu obtožbe ni bilo navedenih vseh petih elementov očitanega kaznivega dejanja oziroma ker je manjkal eden od ključnih, to je sodelovanje obtoženega pri prostituciji.
»Tega elementa ni bilo zaznati v opisu, razen v primeru, ko je rečeno, da je obtoženi pod pretvezo oškodovanki rekel, da ji bo pri dajanju spolnih storitev ponujal zaščito,« je izpostavil sodnik, pri čemer je dodatno pojasnil, da sodelovanje pri prostituciji pomenijo vsa tista dejanja, ki so vezana na prostitucijo (na primer organiziranje strank, najem prostorov, kjer poteka ta najstarejša obrt, nakup delovnih pripomočkov, kondomov, pranje posteljnine in brisač). Če pa je oškodovanki res vse rekel pod pretvezo, pa, nadaljuje sodnik, to lahko razumemo tudi, kot da je žrtev »prinesel naokoli« in da ji dejansko sploh ni ponujal zaščite.
»Oškodovanka je rekla, da sta se nekaj o tem pogovarjala, a da nič ni bilo od tega,« spomni Škerbec in doda, da če bi v obtožnici pisalo, da je žrtvi ponujal zaščito, »bi eventualno lahko šlo za sodelovanje«.
Senat je pri tem analiziral še en pomemben del iz obtožnice, ki jo je spisal tožilec Mitja Kozole. In sicer, da je »po denar obtoženi hodil osebno, ko je bil v priporu ali zaporu, pa je pošiljal druge – očeta, brata, taksista ... Njeno delo je nadzoroval prek telefona, celo voki-tokija, spletne strani Sloescort, za katero je imel njeno uporabniško ime, iz parkiranega vozila pred stanovanjem, tudi vozil se je okoli njega. Vodil je evidenco strank in zaslužke. Če ji ni uspelo zaslužiti 400 evrov, je morala razliko plačati naslednji dan.«
»Tudi to ne kaže sodelovanja pri izvrševanju kaznivega dejanja. To velja tudi za vodenje evidenc njenih strank in njenega zaslužka. Mi sicer dopuščamo možnost, da je tudi vodil te evidence, a ne za to, da bi si zaslužek razdelila, ampak za to, da ga ne bi ogoljufala. To pa ni tisto sodelovanje, ki ga zahteva kazenski zakonik,« je poudaril sodnik, ki je oškodovanko s premoženjskopravnim zahtevkom 570.000 evrov napotil na pot pravde. Je pa senat na drugi strani ocenil, da preostali štirje elementi, tudi element izkoriščanja in prostitucije, obstajajo oziroma so dokazani.
Muzliukaj je bil seveda z odločitvijo sodišča, še posebno ker ga je to spravilo tudi iz pripora, zelo zadovoljen. Ves čas sojenja je krivdo zanikal. Že v preiskavi je med drugim priznal, da je v življenju res storil veliko neumnosti, a da tega, kar piše v obtožnici, zagotovo ni storil. Oškodovanki je očital, da laže. Da je bila v letih 2016 in 2017 punca njegovega brata in da je spoznala tudi vse člane družine. Živela pa da sta pri njegovi sestri. V tistem obdobju, kot je nadaljeval, se s prostitucijo ni ukvarjala, pozneje pa da je uživala kokain.
»Za drogo je zapravila od 160 do 240 evrov. Če bi ji še jaz pobral 400 evrov in če bi zraven imela še za tisoč evrov drugih stroškov, bi morala zaslužiti 17.000 evrov na mesec. To pa je nemogoče,« je zatrdil 33-letnik. Njegov zagovornik Miha Kunič, ki je tudi v zaključnih besedah predlagal oprostilno sodbo (tožilstvo na drugi strani dve leti in dva meseca zapora), pa je včeraj le še dodal, da so med sojenjem izpostavili »nekonsistentne izjave oškodovanke in dovolj natančno utemeljili, zakaj dejanje, kot se očita naši stranki, ni kaznivo dejanje«. Tožilstvo je sicer včeraj na oprostilno sodbo že napovedalo pritožbo.
Bil naj bi namreč zvodnik ljubljanske prostitutke, ki naj bi morala več kot tri leta (od »neznanega datuma leta 2015« pa do 3. decembra 2018) za »zaščito« vsak dan prinesti vrtoglavih 400 evrov. In to celih šest dni v tednu. Vsak dan naj bi morala samo za stroške varovanja spolno zadovoljiti osem strank (polurna postavka je bila 50 evrov), nato pa oddelati še dodatne stranke za svoje golo preživetje.
570.000 evrov odškodnine je zahtevala domnevna žrtev Muzliukaja.
Tudi ob nedeljah. Kot je pojasnil Škerbec, je bila oprostilna sodba izrečena le zato, ker v samem izreku in opisu obtožbe ni bilo navedenih vseh petih elementov očitanega kaznivega dejanja oziroma ker je manjkal eden od ključnih, to je sodelovanje obtoženega pri prostituciji.
»Tega elementa ni bilo zaznati v opisu, razen v primeru, ko je rečeno, da je obtoženi pod pretvezo oškodovanki rekel, da ji bo pri dajanju spolnih storitev ponujal zaščito,« je izpostavil sodnik, pri čemer je dodatno pojasnil, da sodelovanje pri prostituciji pomenijo vsa tista dejanja, ki so vezana na prostitucijo (na primer organiziranje strank, najem prostorov, kjer poteka ta najstarejša obrt, nakup delovnih pripomočkov, kondomov, pranje posteljnine in brisač). Če pa je oškodovanki res vse rekel pod pretvezo, pa, nadaljuje sodnik, to lahko razumemo tudi, kot da je žrtev »prinesel naokoli« in da ji dejansko sploh ni ponujal zaščite.
»Oškodovanka je rekla, da sta se nekaj o tem pogovarjala, a da nič ni bilo od tega,« spomni Škerbec in doda, da če bi v obtožnici pisalo, da je žrtvi ponujal zaščito, »bi eventualno lahko šlo za sodelovanje«.
Trdil, da oškodovanka laže
Senat je pri tem analiziral še en pomemben del iz obtožnice, ki jo je spisal tožilec Mitja Kozole. In sicer, da je »po denar obtoženi hodil osebno, ko je bil v priporu ali zaporu, pa je pošiljal druge – očeta, brata, taksista ... Njeno delo je nadzoroval prek telefona, celo voki-tokija, spletne strani Sloescort, za katero je imel njeno uporabniško ime, iz parkiranega vozila pred stanovanjem, tudi vozil se je okoli njega. Vodil je evidenco strank in zaslužke. Če ji ni uspelo zaslužiti 400 evrov, je morala razliko plačati naslednji dan.«
Do pet let zapora»Kdor zaradi izkoriščanja sodeluje pri prostituciji druge osebe ali kdor s silo, grožnjo ali preslepitvijo navede, pridobi ali spodbudi drugo osebo k prostituciji, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let,« veleva prvi odstavek 175. člena KZ-1.
»Tudi to ne kaže sodelovanja pri izvrševanju kaznivega dejanja. To velja tudi za vodenje evidenc njenih strank in njenega zaslužka. Mi sicer dopuščamo možnost, da je tudi vodil te evidence, a ne za to, da bi si zaslužek razdelila, ampak za to, da ga ne bi ogoljufala. To pa ni tisto sodelovanje, ki ga zahteva kazenski zakonik,« je poudaril sodnik, ki je oškodovanko s premoženjskopravnim zahtevkom 570.000 evrov napotil na pot pravde. Je pa senat na drugi strani ocenil, da preostali štirje elementi, tudi element izkoriščanja in prostitucije, obstajajo oziroma so dokazani.
Muzliukaj je bil seveda z odločitvijo sodišča, še posebno ker ga je to spravilo tudi iz pripora, zelo zadovoljen. Ves čas sojenja je krivdo zanikal. Že v preiskavi je med drugim priznal, da je v življenju res storil veliko neumnosti, a da tega, kar piše v obtožnici, zagotovo ni storil. Oškodovanki je očital, da laže. Da je bila v letih 2016 in 2017 punca njegovega brata in da je spoznala tudi vse člane družine. Živela pa da sta pri njegovi sestri. V tistem obdobju, kot je nadaljeval, se s prostitucijo ni ukvarjala, pozneje pa da je uživala kokain.
»Za drogo je zapravila od 160 do 240 evrov. Če bi ji še jaz pobral 400 evrov in če bi zraven imela še za tisoč evrov drugih stroškov, bi morala zaslužiti 17.000 evrov na mesec. To pa je nemogoče,« je zatrdil 33-letnik. Njegov zagovornik Miha Kunič, ki je tudi v zaključnih besedah predlagal oprostilno sodbo (tožilstvo na drugi strani dve leti in dva meseca zapora), pa je včeraj le še dodal, da so med sojenjem izpostavili »nekonsistentne izjave oškodovanke in dovolj natančno utemeljili, zakaj dejanje, kot se očita naši stranki, ni kaznivo dejanje«. Tožilstvo je sicer včeraj na oprostilno sodbo že napovedalo pritožbo.