DAVKOPLAČEVALSKI DENAR

Tožilec oškodoval državo

Krivični pregon v režiji tožilca Harija Furlana nas je stal 30.000 evrov. Zaradi njega bi lahko državno odškodnino iztožila tudi Hilda Tovšak.
Fotografija: Furlan je lani dobil nov mandat šefa specializiranih tožilcev. FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Furlan je lani dobil nov mandat šefa specializiranih tožilcev. FOTO: Jože Suhadolnik

LJUBLJANA – Ena najbolj razvpitih zapornic Hilda Tovšak očitno ni poskrbela za to, da bi lani zapor zapustila s spodobno žepnino. Od države bi namreč zaradi nezakonitega pripora z lahkoto iztožila vsaj nekaj tisočakov. Ko je leta 2013 izbruhnila ta afera, smo enega od uglednih slovenskih pravnikov vprašali, kako se lahko kaj takega sploh zgodi. Odgovoril je: »V tej zgodbi je vsaka polemika odveč. Na čisto so zaj... tožilci.« Pri tem je mislil na vodjo specializiranega tožilstva Harija Furlana.

Neupravičeno sedela 63 dni

Tovšakova je bila dlje, kot dovoljuje zakon, priprta zaradi preiskave o posredovanju tujih delavcev na gradbišču Teša 6. Konec februarja so jo priprli zaradi suma kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril, ki predvideva zaporno kazen do petih let. A Furlan, ki je s tožilske strani delal na tej zgodbi, si je nenadoma premislil in je 12. aprila očitke v zahtevi za preiskavo spremenil v milejšo obliko kaznivega dejanja, s čimer je zadeva prešla v pristojnost okrajnega sodišča, s tem pa se je skrajšal tudi čas dovoljenega pripora.

Za kaznivo dejanje po drugem odstavku tega člena je namreč zagrožena kazen zapora do treh let, zato se uporabljajo posebne določbe o skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, pripor pa sme trajati največ 15 dni. Za njegovo morebitno nadaljevanje bi moralo tožilstvo vložiti obtožni predlog ali obtožnico, saj je pripor pred tem trajal že več kot 15 dni, a tožilstvo tega ni storilo, zato je mariborsko sodišče Tovšakovi 17. maja pripor odpravilo. Dan pozneje je sicer tožilstvo zanjo doseglo vnovično določitev pripora, a so morali za Tovšakovo celo razpisati mednarodno tiralico, ki pa je bila v veljavi le kratek čas, ker se je sama predala.
Nekdanja direktorica Vegrada Tovšakova je pozneje od države zahtevala 16.350 evrov za 63 dni, osem ur in 12 minut neupravičenega pripora, vendar pa z državnim odvetništvom ni dosegla dogovora. Po naših zadnjih informacijah pa državno odvetništvo nato ni dočakalo njene tožbe.

Tovšakovi je lani komisija za pogojne odpuste dovolila oditi na prostost. FOTO: Gregor Katič
Tovšakovi je lani komisija za pogojne odpuste dovolila oditi na prostost. FOTO: Gregor Katič

Prav v tej zgodbi so bili glasni pozivi po Furlanovem odstopu, znašel se je na tnalu predpostavljenih, z njim se je ukvarjal državnotožilski svet, tedanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer pa je zanj celo zahteval oceno tožilske službe za daljše časovno obdobje, toda dobil naj bi pozitivno oceno.

Tožilec zgrožen nad Furlanom

Kdo ve, ali so tedaj pod lupo vzeli še en Furlanov primer, v katerem pa so davkoplačevalci morali seči v žep. Ta se je pred nekaj leti znašel v pravdnih klopeh ljubljanskega okrožnega sodišča, Primorec je od države zaradi nezakonitega pripora terjal kar 231.271 evrov odškodnine.

Alojz Lah je bil zaradi pečanja z mamili obsojen na sedem mesecev zapora. Še trikrat so ga osumili trgovanja z mamili in vsakič vtaknili v pripor. Leta 1995 je denimo sedel štiri mesece, a se je izkazalo, da je nedolžen. Že tedaj se je z odškodninsko tožbo spravil nad državo in zaradi nezakonitega pripora iztožil nekaj več kot dva milijona tolarjev.


Kot je pripovedoval Lah, se je mora nadaljevala kmalu zatem, ko je prišel na prostost. Odpeljali so ga v solkanski pripor, kjer je bil v majhni podzemni celici od 4. maja 1998 do 12. avgusta 1998, »100 dni sem se torej po 22 ur na dan kot piščanec stiskal v tisti sobici«. Pozneje se je znova izkazalo, da ne bi smel sedeti, saj je sodišče zavrnilo obtožbo na njegov račun. Toda 8. junija 2000 so ga znova vtaknili v pripor, v katerem je preživel kar 615 dni. In tudi v tem primeru je bil pravnomočno opran krivde.
V opravi tožilca naj bi ga ves čas preganjal ravno Harij Furlan. Ko so Laha iz pripora odpeljali v bolnišnico, kjer je zaradi pljučnice ležal teden dni v komi, naj bi ga ta tožilec preganjal tudi v morah. »Tlačil me je v ječo in me hotel zastrupiti. Ko sem prihajal k sebi, sem napisal tisto ...« Furlanu je poslal pismo, v katerem je zapisal tudi nekaj očitno pretečih besed. Zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi je bil obsojen na 15 mesecev zapora.


V eni od zgodb o mamilih je tako Furlanu uspelo prepričati prvostopenjsko sodišče, da je Lah kriv. Potem pa je na sceno stopil tedanji koprski višji tožilec Marjan Bobič, ki se je na višjem sodišču zavzel za razveljavitev okrožne sodbe in za odpravo pripora za Laha. »V več primerih sem zasledil uporabo posebnih metod in sredstev, ki so presegala z zakonom dovoljene okvire. V tem primeru lahko uporabo teh metod ocenim kar za groteskno! Po obtožbi naj bi šlo v 19 primerih za ponujanje mamil tajnemu policijskemu sodelavcu ... Prvi čuvar zakonitosti je državni tožilec, in vendar je ta nekritično sledil pobudam policistov ... Nekritično je dovoljeval navidezne odkupe, ki se v resnici niso izvajali ...«

Z okrožnega sodišča so nam sporočili, da je bila zadeva Lah proti Republiki Sloveniji pravnomočno končana konec leta 2016, sodišče mu je v skladu s sodno prakso prisodilo 30.000 evrov odškodnine.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije