Trgoval s krvjo in služil milijone

LJUBLJANA – Aprila prihodnje leto bo minilo že sedem let od začetka afere, ki je razkrila, kako dobro je s krvnimi pripravki služil Zavod RS za transfuzijsko medicino (ZTM). Kot je takrat poročal eden od medijev, naj bi ZTM kri, ki jo zbere s krvodajalskimi akcijami brez javnih razpisov, namenil za predelavo, nato pa jo prodajal nazaj: »Šlo naj bi za milijone evrov dobička od krvodajalskih akcij, denar pa naj bi (ZTM, op. p.) posojali izbranim firmam, ki kreditov ne vračajo.« Takratni direktor ZTM Igor Velušček je vse očitke v celoti zanikal, tedanji minister za zdravje Tomaž Gantar pa je uvedel izredni upravni nadzor na ZTM.

Ta je pokazal različne nepravilnosti pri sklepanju pogodb, ki bi zaradi svoje višine zahtevale postopek javnega razpisa, ter nepravilnosti pri izplačevanju delovne uspešnosti nekaterim zaposlenim. A očitanih manipulacij pri prodaji krvi in krvnih pripravkov ni odkril. So pa nadzorniki v poročilu izpostavili cenovna odstopanja pri sveži zamrznjeni plazmi. Kot izhaja iz njega, je ZTM to kupoval od transfuzijskih centrov v Celju in Mariboru (63 evrov za liter), nato pa jo je, poleg tiste, ki jo je proizvedel sam, bolnišnicam prodajal po 280 evrov. S tem je, kot je ugotavljal minister, ZTM leta 2011 na račun javnih zdravstvenih zavodov dobil več kot dva milijona evrov. Takšno cenovno politiko je označil za moralno sporno in napovedal spremembo pravilnikov za določanje cen.


»Gre za zelo dober zaslužek na škodo bolnišnic,« je dejal in tudi, da s strani ZTM postavljene cene niso nezakonite, saj to omogočata veljavna pravilnika. »Ne morem reči, da so dobički nezakoniti, so pa moralno sporni,« je še poudaril. Nasprotno pa je Velušček opozoril, da je ceno 280 evrov za sveže zamrznjeno plazmo, namenjeno klinični uporabi, določilo ministrstvo. Cena 63 evrov pa velja za plazmo, ki je namenjena predelavi. »Če me je hotel zamenjati, bi to tudi lahko naredil,« je po tem, ko je Gantar napovedal njegovo razrešitev, še povedal Velušček.

In res. Čez nekaj mesecev se je razrešitev zgodila. A se Velušček s tem ni sprijaznil, saj je menil, da je bila nezakonita. Odpravil se je na delovno in socialno sodišče v Ljubljani. »Do tistega krivičnega in nezakonitega sklepa o razrešitvi 25. oktobra 2012 sem bil lahko borec, po tem dogodku pa so me začeli diskreditirati,« je na začetku leta 2015 potožil tam. S tožbo je bil na koncu delno uspešen, tako da mu je ZTM moral izplačati odškodnino za premoženjsko škodo zaradi izgube zaslužka v posledici nezakonite razrešitve s funkcije direktorja v višini 16.620,67 evra bruto. Na delovnem sodišču so nam pred dnevi pojasnili, da je pravnomočno zavrnjen Veluščkov tožbeni zahtevek, da ga je ZTM dolžan pozvati nazaj na delo. Je pa bila omenjena sodba v delu, s katerim je sodišče zavrnilo zahtevek tožnika, da mu mora ZTM plačati 25.000 evrov zaradi povzročene škode v posledici nezakonite razrešitve, po Veluščkovi pritožbi razveljavljena in vrnjena v novo sojenje. »Zadeva je bila na prvi stopnji zaključena in sodba je trenutno v fazi vročanja strankam, zato vam odločitve ne moremo sporočiti,« so zaključili.


Nekdanji prvi mož ZTM bi moral pred dnevi še enkrat na sodišče, tokrat na pravdni oddelek ljubljanskega okrajnega sodišča. Toži državo in takratnega ministra Gantarja. A kot so nam povedali na sodišču, je bil narok preklican na predlog tako tožeče stranke kot drugotožene stranke (Gantar) zaradi vložitve obsežnih pripravljalnih vlog konec prejšnjega tedna.

»Igor Velušček toži zaradi protipravnega ravnanja državnih organov,« so nam pojasnili na Državnem odvetništvu in nadaljevali, da v tožbi, vloženi oktobra 2015, zahteva povračilo nepremoženjske škode (pretrpljene telesne in duševne bolečine, poseg v čast in dobro ime, zmanjšanje življenjskih aktivnosti). Ta mu je bila namreč povzročena kot nekdanjemu direktorju »z medijskem linčem«, ki ga je, kot trdi, namenoma, z žaljivimi in nesrečnimi izjavami povzročil sam Gantar. »Še pred zaključkom postopka izrednega upravnega nadzora nad ZTM je Tomaž Gantar sklical tiskovno konferenco in javnosti napovedal, da bo zaradi nepravilnosti pri poslovanju ZTM in nemoralnih ravnanj njegovega vodstva zahteval Veluškovo razrešitev s položaja direktorja ZTM. Kar se je pozneje tudi zgodilo,« so nam še povedali na državnem odvetništvu, kjer skupni tožbeni zahtevek, ki je težak 13.000 evrov, zavračajo v celoti, tako po temelju kot tudi znesku.