Tudi v Sloveniji, policist ga je podrl in koleno na vrat: Začelo me je dušiti

Te dni, ko po svetu, predvsem v ZDA, potekajo množični protesti zaradi smrti temnopoltega Američana Georgea Floyda, ki je umiral osem minut, ko mu je policist s kolenom pritiskal na vrat, je prišlo na dan, da naj bi se nekaj podobnega dogajalo tudi v slovenskem zaporu.

Glavni akter pri nas je Samo Tadin, na 30 let zapora pravnomočno obsojeni morilec policista Igorja Mauserja. Gre za razvpiti primer načrtnega umora policista na Ižanski cesti. Tadin zdaj poroča in toži o domnevnem nasilju pravosodnih policistov za zapahi. V primer se je vključil tudi varuh človekovih pravic, ki pričakuje pojasnila direktorja uprave za zapore Bojana Majcna.

Iz pisma: Podrl me je, začelo me je dušiti

Za kaj gre? Tadin je varuhu za človekove pravice pisal, da je 6. januarja letos »poklical pravosodne policiste, tako da sem v sobi št. 42 pritisnil zvonec, ob tem pa še trikrat z dlanjo potolkel po vratih. V slabih petih minutah se pred mojo sobo pojavi osem pravosodnih policistov. Želel sem (in sem tudi jo) oddati prijavnico za razgovor z direktorjem zavoda. Ko so pravosodni policisti prišli in oklenili vrata sobe, sem v tistem trenutku še pisal prijavnico. Do mize, kjer sem pisal prijavnico je približno 3 metre od vhodnih vrat. Opazil sem, da so pravosodni policisti začeli vstopati v mojo sobo. Ko sem prijavnico napisal, sem jo oddal prvemu pravosodnemu policistu. Nato mi je dejal zakaj sem poropotal po vratih. Meni se je zdelo takšna malenkost, on pa kar ni odnehal. Pristopil je do mene, prsa na prsa, zato sem stopil korak nazaj in se usedel na posteljo. Nato me je podrl, da sem se ulegel (noge sem imel na tleh) in mi s kolenom pritisnil na vrat, da me je pričelo dušiti«.

Pozabil je omeniti, da je razbijal inventar

Iz dokumentacije, ki jo je varuh oziroma njegov namestnik Ivan Šelih prejel od ZPKZ Maribor, natančneje iz poročila o uporabi prisilnih sredstev 6. januarja letos, je razvidno, da so pravosodni policisti obsojenca najprej večkrat opozorili, nato pa mu tudi večkrat ukazali, naj preneha razbijati. Iz uradnega zaznamka je razvidno, da je obsojenec ukaz upošteval. Kljub temu je policist ocenil, da bo obsojenec »nadaljeval uničevanje zavodskega inventarja in hujše motenje ostalih pripornikov in uslužbencev«. Varuhov namestnik ugotavlja, da odgovora, ali je Tadinovo ravnanje pomenilo namerno uničevanje inventarja ali pa le trkanje po vratih z namenom poklicati osebje, ne da niti obrazložitev pisne odločbe, s katero je bilo odločeno o njegovi namestitvi, saj le navaja, da to izhaja iz uradnega zaznamka.

Pregledali bi posnetke nadzornih kamer, pa jih ni

Varuh opozarja, da bi morali pazniki delovati pomirjevalno, in dodaja, da je nesprejemljivo, da pravosodni policisti uporabe prisilnih sredstev niso opisali v uradnih zaznamkih, kot tudi to, da zavod v času dogodka ni imel delujočega videonadzornega sistema, ki bi omogočil naknadno preverjanje dogajanja. Varuh je priporočil ustanovitev interne komisije, ki bi preučila vse okoliščine dogodka in pravilnost ravnanja zavoda.

Tadina je po navedbah varuha še isti dan pregledal zavodski zdravnik in da mu je bila izdana napotnica za pregled pri travmatologu. Ta ga je pregledal naslednji dan in naj bi po trditvah zapornika ugotovil sum na zlom rebra.

Črn dan v Ljubljani: v zasedi je čakal na nesrečnega policista

Tadin je v zaporu, ker je natančno pred petimi leti na intervencijsko številko poklical, da bo na Igu, kjer stanujejo starši njegove nekdanje partnerice, naredil masaker. Iz Ljubljane je pohitelo več policijskih patrulj, ki jih je Tadin čakal v zasedi. Ko je zagledal prvo policijsko vozilo, je čelno trčil vanj, pri tem pa je umrl Mauser. Tadina sicer bremeni še eno nasilno dejanje zoper policiste: 21. januarja 2019 je v zaporu na Dobu s kuhinjskim nožem dvakrat zabodel pravosodnega policista.