JAN KOROŠEC

Ubil ju je pijan in zadrogiran

Jan Korošec je bil neprišteven, a mora v zapor. Zbil dva pešca in ogrožal še enega voznika.
Fotografija: Sodišče mu ni verjelo, da nikoli ni imel namena voziti, če bi bil zadet in pijan. Foto: Dejan Javornik
Odpri galerijo
Sodišče mu ni verjelo, da nikoli ni imel namena voziti, če bi bil zadet in pijan. Foto: Dejan Javornik

Je zapečatena usoda 35-letnega Štajerca Jana Korošca, ki je v Ljubljani pijan in zadrogiran ubil pešca? Odslej namreč pravnomočno velja, da je kriv smrti 64-letnega Milana Đukića in 53-letnega Mića Jožića. Sedel bo sedem let in osem mesecev. Več kot dve leti in pol kazni je prestal že v priporu.

»V dani situaciji si je, kot je utemeljeno in prepričljivo poudarilo že sodišče prve stopnje, obtoženec neprištevnost povzročil z zaužitjem izrazito heterogene mešanice različnih substanc, tudi prepovedanih, in to v znatnih količinah. Pod vplivom takšnega koktajla drog in alkohola je sedel v avto in vozil po središču mesta Ljubljana na zmeden, nevaren in predrzen način, pri tem zagrešil večje število raznolikih kršitev cestnoprometnih predpisov, v posledici njegovega ravnanja sta življenje izgubili kar dve osebi, zdravje in življenje tretje osebe pa je bilo konkretno ogroženo,« je po pritožbeni seji sporočil senat višjega sodišča v sestavi Maja Baškovič, Milena Jazbec Lamut in Lea Habjanič.

Zbil ju je in oddivjal naprej. Foto: Igor Mali
Zbil ju je in oddivjal naprej. Foto: Igor Mali

Pohvalile so odločitev okrožne kolegice Špele Koleta, ki je Korošca tudi v ponovljenem prvostopenjskem sojenju spoznala za krivega. »Odločba o kazenski sankciji je pravilna in zakonita.«

Po nesreči ni ustavil

Korošec je tragedijo povzročil 8. marca 2019 dvajset minut pred eno zjutraj za volanom svojega passata. Na števcu je imel od 85 do 94 kilometrov na uro oziroma več od dovoljenih 60. Na prehodu za pešce nedaleč od Gospodarskega razstavišča na Dunajski cesti je brez zaviranja usodno trčil v Đukića in Jožića, ki sta pri zeleni luči na semaforju pravilno prečkala cesto. Nato ni ustavil, da bi vsaj poskušal pomagati ranjencema, oddivjal je naprej, nekaj deset metrov naprej trčil v drog javne razsvetljave in ga podrl, nato pa zapeljal vzvratno in pot nadaljeval v smeri Črnuč. V križišču Dunajske ceste s Turnerjevo ulico je zapeljal na nasprotni vozni pas, pri čemer se je taksist Mario G., ki je ravno polkrožno obračal, le za las izognil silovitemu čelnemu trčenju.

Korošec je bil že na prvem okrožnem sojenju obsojen na dolgoletno zaporno kazen, a je bila sodba Koletove razveljavljena, soditi mu je morala znova in vzeti pod drobnogled Koroščevo kazensko odgovornost. V času kaznivega dejanja je bil zaradi alkohola in drog neprišteven. V takšnem primeru je mogoče obtoženemu očitati krivdo, če sta izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da se je sam spravil v stanje neprištevnosti. In drugi, da je naklep glede izvršitve kaznivega dejanja oblikoval še v stanju prištevnosti. Da se je torej, še preden se je napil in zadrogiral, odločil, da bo v takem stanju sedel za volan.

Okrožno sodišče mu ni verjelo, da nikakor ni imel namena voziti avtomobila pod vplivom drog in alkohola ter da mu to ni podobno, saj nikoli ni vozil omamljen. Po mnenju sodnice Koletove ni bilo dvoma, da se je Korošec v neprištevno stanje spravil sam, saj ga nihče ni silil piti in se drogirati. Pri tem je kot dolgoletni zasvojenec tudi dobro vedel, kako vse te substance vplivajo na sposobnost vožnje. »Vedeli ste, da se lahko zgodi nesreča, pa ste lahkomiselno mislili, da se ne bo oziroma da jo boste lahko preprečili. Tako razmišljanje je značilno za opite ljudi,« mu je povedala.

Petintridesetletniku je znova prisodila enotno kazen sedem let in osem mesecev zapora – sedem let in pol za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti ter štiri mesece, ker je z nevarno vožnjo po nasprotnem voznem pasu ogrožal še enega voznika. In s to sodbo se torej strinjajo tudi višji sodniki, nikakor pa ne Koroščev zagovornik Benjamin Peternelj, ki v komentarju sodbe višjega sodišča pove: »Niti sodišče druge stopnje ni zmoglo zakonite presoje, to pa pripisujem naravi zadeve. Glede na posledice dejanja ni zmoglo pravilne presoje – in to bi bila zgolj oprostilna sodba.« Napoveduje vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije