ODKRILI OSUMLJENCA
Uboj naj bi priznal po 60 urah mučenja
Smrt Mustafe Rastoderja že devet let ovita v skrivnost. Radenko Đurđević priznal le zaradi pritiskov na policiji?
Odpri galerijo
Devet let je že nepojasnjen umor na Litostrojski. FOTO: Dejan Javornik
LJUBLJANA – Primer Rastoder je za Tekačevim najverjetneje najdlje trajajoča kalvarija v primeru sodnega obravnavanja umorov na Slovenskem. Toda osumljenec štirikratnega umora izpred 21 let Kristijan Kamenik je v italijanske zapore, kjer sedi zaradi pečanja z mamili, pred kratkim prejel še kako dobro novico s celjske sodnije. Okrožni sodnik Marko Brišnik je namreč iz spisa izločil odredbo o hišni preiskavi, med katero so Kameniku zasegli športne copate. Odtisi teh oziroma takih copat na prizorišču zločina pa so edini dokaz, s katerim že dve desetletji mahajo tožilci. Brez njih proti Kameniku nimajo ničesar več. Kaj ga čaka, pa bo konec tega meseca devet let po očitanem uboju izvedel tudi Ljubljančan Radenko Đurđević, o njem bodo 28. februarja znova odločali ljubljanski višji sodniki.
Toda vse skupaj se je zakompliciralo že na junijskem začetku sojenja. Đurđevićev odvetnik Miha Kunič je namreč ponorel, da je klientovo priznanje krivde posledica več kot 60-urnega mučenja na policiji. Ko naj bi mu torej kriminalisti odvzeli prostost, naj bi ga namesto za dovoljenih 48 ur pridržali za kar 64, ves ta čas so pritiskali nanj, da se je nazadnje zlomil in priznal. To priznanje je bilo po odvetnikovem mnenju lažno, saj po dolgih urah mučenja baje sploh ni vedel, kaj govori in podpisuje.
Podobno kot v primeru Kamenikovih copat so imeli tožilci tudi proti Đurđeviću en sam konkreten dokaz – karakteristične smodniške delce oziroma značilne sledi streljanja. Balistik Janez Golja je govoril o štirih takih delcih, dveh na obtoženčevi levi roki in dveh na majici, ki naj bi se ujemali s sledmi iz tulcev, ki so jih odkrili na kraju zločina. Vendar pa, tako je pripomnil izvedenec, dopušča tudi možnost, da Đurđević sploh ni bil tisti, ki je streljal v Rastoderja, lahko da je bil med dogodkom le prisoten v sobi zločina in so med streljanjem delci zašli nanj.
Obtoženec pa je bil, potem ko je slišal besede obtožbe, kratek: »Tega nisem storil.« In to govori že devet let. Ob koncu prvega okrožnega sojenja je pripomnil še: »Nisem ustrelil Mustafe, pretreslo me je, ko sem izvedel, da je mrtev.«
Ljubljanski višji sodniki so se s pritožbo tožilstva srečali v začetku leta 2011 in tudi oni so se ubadali s pomenljivim stavkom balistika: »Obtoženi je imel na sebi delce, ki jasno kažejo, da je streljal ali pa je bil v trenutku streljanja zraven.« Toda poskrbeli so za preobrat, saj so Đurđevića spoznali za krivega in ga obsodili na 12 let zapora.
Šteli smo leto 2012, ko je sodbo razveljavilo vrhovno sodišče in primer je znova romal v okrožne sodne sobane. Miniti pa so morala še tri leta, da so tam zaprašeni spis znova potegnili iz omare. Zakaj so čakali vse do maja 2015? »Spis je bil sodniku, ki obravnava zadevo, dodeljen ob odhodu drugega sodnika konec maja lani, v vmesnem času pa zaradi zasedenosti z drugimi zadevami te zadeve ni bilo mogoče razpisati,« so pojasnjevali na okrožni sodniji.
V primer so se znova zakopali tudi balistiki in ugotovili, da se v resnici samo dva delčka, ki so ju našli na roki obtoženca, po kemijski sestavi ujemata s tistimi na najdenih tulcih. A čeprav je tožilka Helena Zobec Dolanc tudi na tem sojenju vztrajala, da je Đurđević morilec, ki je Rastoderja s sveta spravil zato, »ker je do njega čutil močno sovraštvo«, saj naj bi ta njegovo sestro spravil v svet mamil, je bil obtoženec decembra 2016 na prvi sodni stopnji ponovno oproščen obtožb.
Miniti je torej moralo še dobro leto, da se bodo konec tega meseca po pričakovani pritožbi tožilstva s primerom Rastoder na seji znova ubadali višji sodniki.
Našli smodniške sledi, a je oproščenNa Slovenskem je odmeval tudi primer umora ptujskega gostilničarja Franca Klinca. Za to dejanje so obtožili nekdanjega policista Milana Volgemuta, ki pa je zanikal, da bi ga 6. decembra 2013 petkrat ustrelil. Balistiki so našli sledi streljanja na obtoženčevih rokavicah, bolj ko ne na podlagi indicev pa so ptujski sodniki Volgemuta obsodili na 20 let zapora. Sodbo je razveljavilo mariborsko višje sodišče in zahtevalo dokaze, ne pa indicev. S primerom so se nato spoprijeli na murskosoboškem okrožnem sodišču, obramba pa je vztrajala, da so sledi streljanja nastale zaradi lovske puške na tekmovanjih. Volgemuta so oprostili okrožni, pozneje pravnomočno tudi višji sodniki. V priporu je neupravičeno preživel kar 621 dni.
Lažno priznanje?
Sprva je kazalo na to, da uboj Mustafe Rastoderja ne bo trd oreh za preiskovalce zločinov. Nekaj časa je trajalo, preden so odkrili osumljenca, ki pa je dejanje priznal. Obtožba je Đurđevića bremenila, da je v noči na 19. januar 2009 v kletnem stanovanju bloka na Litostrojski 10 osemkrat ustrelil Rastoderja. Njegovo truplo je zjutraj odkril hišnik, televizor je bil prižgan, pokrit je bil z odejo.»Nisem ustrelil Mustafe, pretreslo me je, ko sem izvedel, da je mrtev.«
Toda vse skupaj se je zakompliciralo že na junijskem začetku sojenja. Đurđevićev odvetnik Miha Kunič je namreč ponorel, da je klientovo priznanje krivde posledica več kot 60-urnega mučenja na policiji. Ko naj bi mu torej kriminalisti odvzeli prostost, naj bi ga namesto za dovoljenih 48 ur pridržali za kar 64, ves ta čas so pritiskali nanj, da se je nazadnje zlomil in priznal. To priznanje je bilo po odvetnikovem mnenju lažno, saj po dolgih urah mučenja baje sploh ni vedel, kaj govori in podpisuje.
Podobno kot v primeru Kamenikovih copat so imeli tožilci tudi proti Đurđeviću en sam konkreten dokaz – karakteristične smodniške delce oziroma značilne sledi streljanja. Balistik Janez Golja je govoril o štirih takih delcih, dveh na obtoženčevi levi roki in dveh na majici, ki naj bi se ujemali s sledmi iz tulcev, ki so jih odkrili na kraju zločina. Vendar pa, tako je pripomnil izvedenec, dopušča tudi možnost, da Đurđević sploh ni bil tisti, ki je streljal v Rastoderja, lahko da je bil med dogodkom le prisoten v sobi zločina in so med streljanjem delci zašli nanj.
Obtoženec pa je bil, potem ko je slišal besede obtožbe, kratek: »Tega nisem storil.« In to govori že devet let. Ob koncu prvega okrožnega sojenja je pripomnil še: »Nisem ustrelil Mustafe, pretreslo me je, ko sem izvedel, da je mrtev.«
12 let zapora so Đurđeviću prisodili višji sodniki.
Obsojen enkrat, dvakrat oproščen
Konec marca 2010 je tožilstvo zanj zahtevalo najvišjo možno kazen zaradi uboja, in sicer 15 let zapora, a ga je veliki kazenski senat okrožnega sodišča v Ljubljani oprostil z obrazložitvijo, da najdeni smodniški delci na rokah in na obleki obdolženega govorijo o tem, da je bil Đurđević na kraju dejanja, ni pa dokazov, da je on tudi streljal.Ljubljanski višji sodniki so se s pritožbo tožilstva srečali v začetku leta 2011 in tudi oni so se ubadali s pomenljivim stavkom balistika: »Obtoženi je imel na sebi delce, ki jasno kažejo, da je streljal ali pa je bil v trenutku streljanja zraven.« Toda poskrbeli so za preobrat, saj so Đurđevića spoznali za krivega in ga obsodili na 12 let zapora.
Šteli smo leto 2012, ko je sodbo razveljavilo vrhovno sodišče in primer je znova romal v okrožne sodne sobane. Miniti pa so morala še tri leta, da so tam zaprašeni spis znova potegnili iz omare. Zakaj so čakali vse do maja 2015? »Spis je bil sodniku, ki obravnava zadevo, dodeljen ob odhodu drugega sodnika konec maja lani, v vmesnem času pa zaradi zasedenosti z drugimi zadevami te zadeve ni bilo mogoče razpisati,« so pojasnjevali na okrožni sodniji.
V primer so se znova zakopali tudi balistiki in ugotovili, da se v resnici samo dva delčka, ki so ju našli na roki obtoženca, po kemijski sestavi ujemata s tistimi na najdenih tulcih. A čeprav je tožilka Helena Zobec Dolanc tudi na tem sojenju vztrajala, da je Đurđević morilec, ki je Rastoderja s sveta spravil zato, »ker je do njega čutil močno sovraštvo«, saj naj bi ta njegovo sestro spravil v svet mamil, je bil obtoženec decembra 2016 na prvi sodni stopnji ponovno oproščen obtožb.
Miniti je torej moralo še dobro leto, da se bodo konec tega meseca po pričakovani pritožbi tožilstva s primerom Rastoder na seji znova ubadali višji sodniki.
