LOPOV Z GLASBILOM
Ukradeno harmoniko lopov veselo raztegoval
Glasbeniku sta Roma ukradla frajtonarico in iskala kupca zanjo. Lopova z glasbilom prijavil občan, policija pa je takoj ukrepala.
Odpri galerijo
ŠENTJERNEJ –To pa je zgodba s srečnim koncem, ki je gotovo splet srečnih naključij! »Ko sta k meni prišla policista, da bi prijavil tatvino harmonike, nisem mogel verjeti svojim očem, ko mi je policistka pokazala mobilni telefon, na njem pa fotografijo moje harmonike. Vprašala me je, ali je to moja harmonika, ker so jo zasegli v romskem naselju. Eden od občanov je namreč opazil, kako je Rom že raztegoval meh, in ker je vedel, da harmonika zagotovo ni njegova, je videno prijavil,« je začel svojo izkušnjo opisovati Franc Metelko z Drame pri Šentjerneju, član nekdaj zelo uspešnega ansambla Melos.
Zgodilo se je pred tednom dni. Bil je torek, ko se je po kosilu Franc odpravil na ribolov. Takrat sta mimo prišla dva Roma iz Dobruške vasi, ki sta zaradi rotvajlerja v pesjaku pristopila nekoliko bolj previdno. »Dobro ju poznam, zdela sta se mi v redu, večkrat sem jima kaj dal, enkrat sem ju celo peljal v Novo mesto. Tisto popoldne pa sta me prosila, ali ju peljem v Šentjernej. Pa sem rekel, da ne morem, ker grem lovit ribe. Po kratkem klepetu sta odšla, jaz pa sem se odpeljal z avtom v Koprivnik. Ko sem se čez tri ure vrnil, mi je bilo čudno, da so bila steklena vrata dnevne sobe odprta. Pomislil sem, da sem jih morda le priprl, pa da jih je muc odprl. Niti razmetano ni bilo nič, tako da nisem posumil, da je kaj narobe,« je nadaljeval 72-letni sogovornik, ki je naslednjega dne opazil, da na omarici ni pepelnika z drobižem.
V njem je bilo nekaj jubilejnih evrov, pa avstralski dolar, star jugoslovanski denar ... Pomislil je, da je pepelnik morda premaknila žena, v tistem ga prešine: kje so harmonike! Tri je imel zložene na kavču: dve klavirski in frajtonarico.
»Na Vinjem Vrhu so pred časom nekomu ukradli tri harmonike, pa jih nikoli več ni videl. Ti inštrumenti gredo na Dolenjskem in na Štajerskem za med in menda so tudi mojo že prodajali, in sicer za nekajkrat nižjo ceno,« je bil razočaran Franc in hkrati vesel ter hvaležen tako občanu kot policistom, ki so uspešno rešili primer.
Čeprav so bili policisti hitri, je bila harmonika že poškodovana. Očitno jo je nekdo uporabil namesto stola in sedel nanjo ter poškodoval mrežico, zato jo bo moral Franc dati v popravilo. Dva mlada Roma iz Dobruške vasi, stara sta menda komaj 16 in 19 let, ki sta tako grdo izkoristila prijaznost in dobroto vaščana iz sosednje vasi, bosta ovadena zaradi velike tatvine. Franc pa ju gotovo ne bo več pustil blizu.
Franc, ki uživa v pokoju, je razpet med Vaburgo pri Smledniku, kjer ima družino in tudi glasbeno nadarjene vnučke, ter Dramo, kjer so kupili vikend. »Sem Dolenjec, z Bučke, ta vikend pa mi je posebno pri srcu, ker je le 150 metrov od Krke,« pravi zagrizen ribič, ki je že od mladih nog član Ribiške družine Kostanjevica na Krki. Še kako ponosen pa je tudi na prehojeno glasbeno pot.
»Zadnjič smo igrali leta 2002 v mojem rojstnem kraju na Bučki. Toliko je bilo gostov, da je ob enajstih zvečer že vsega zmanjkalo, le še cviček je ostal,« se nasmehne Franc in prizna, da so bila leta, ko je bil aktiven glasbenik, res naporna in odgovorna. Ko so še aktivno igrali, so izdali tri zgoščenke v Sloveniji in tri v Nemčiji, lani pa je Franc v spomin na skupina uspešna leta ansambla Melos pripravil jubilejno zgoščenko, na kateri je zbranih 26 najlepših melodij. »Še vedno jih imam nekaj na zalogi, če bi jo kdo želel,« sklene dobre volje.
Zgodilo se je pred tednom dni. Bil je torek, ko se je po kosilu Franc odpravil na ribolov. Takrat sta mimo prišla dva Roma iz Dobruške vasi, ki sta zaradi rotvajlerja v pesjaku pristopila nekoliko bolj previdno. »Dobro ju poznam, zdela sta se mi v redu, večkrat sem jima kaj dal, enkrat sem ju celo peljal v Novo mesto. Tisto popoldne pa sta me prosila, ali ju peljem v Šentjernej. Pa sem rekel, da ne morem, ker grem lovit ribe. Po kratkem klepetu sta odšla, jaz pa sem se odpeljal z avtom v Koprivnik. Ko sem se čez tri ure vrnil, mi je bilo čudno, da so bila steklena vrata dnevne sobe odprta. Pomislil sem, da sem jih morda le priprl, pa da jih je muc odprl. Niti razmetano ni bilo nič, tako da nisem posumil, da je kaj narobe,« je nadaljeval 72-letni sogovornik, ki je naslednjega dne opazil, da na omarici ni pepelnika z drobižem.
V njem je bilo nekaj jubilejnih evrov, pa avstralski dolar, star jugoslovanski denar ... Pomislil je, da je pepelnik morda premaknila žena, v tistem ga prešine: kje so harmonike! Tri je imel zložene na kavču: dve klavirski in frajtonarico.
Po trikrat nižji ceni
Vse harmonike so zavidljive vrednosti, frajtonarica pa mu je bila še posebno draga. In ravno ta je izginila. »Ta je bila izdelana po naročilu pri Kapšu v Mengšu. Vedno sem si želel, da si bom, ko bom zaključil glasbeno kariero, nabavil frajtonarico in začel učiti. Denar zanjo je dala zdaj že pokojna mama, dobil pa sem jo za 60-letnico. Ničkolikokrat sem zaigral nanjo na različnih obletnicah, rojstnih dnevih,« pove Franc, ki je ob spoznanju, da so mu ukradli njegovo najljubšo harmoniko, to že odpisal.»Na Vinjem Vrhu so pred časom nekomu ukradli tri harmonike, pa jih nikoli več ni videl. Ti inštrumenti gredo na Dolenjskem in na Štajerskem za med in menda so tudi mojo že prodajali, in sicer za nekajkrat nižjo ceno,« je bil razočaran Franc in hkrati vesel ter hvaležen tako občanu kot policistom, ki so uspešno rešili primer.
Dobro ju poznam, zdela sta se mi v redu, večkrat sem jima kaj dal, enkrat sem ju celo peljal v Novo mesto.
Čeprav so bili policisti hitri, je bila harmonika že poškodovana. Očitno jo je nekdo uporabil namesto stola in sedel nanjo ter poškodoval mrežico, zato jo bo moral Franc dati v popravilo. Dva mlada Roma iz Dobruške vasi, stara sta menda komaj 16 in 19 let, ki sta tako grdo izkoristila prijaznost in dobroto vaščana iz sosednje vasi, bosta ovadena zaradi velike tatvine. Franc pa ju gotovo ne bo več pustil blizu.
Franc, ki uživa v pokoju, je razpet med Vaburgo pri Smledniku, kjer ima družino in tudi glasbeno nadarjene vnučke, ter Dramo, kjer so kupili vikend. »Sem Dolenjec, z Bučke, ta vikend pa mi je posebno pri srcu, ker je le 150 metrov od Krke,« pravi zagrizen ribič, ki je že od mladih nog član Ribiške družine Kostanjevica na Krki. Še kako ponosen pa je tudi na prehojeno glasbeno pot.
3 zlate značke je prejel na ptujskem festivalu
»Ansambel Melos je edini v Sloveniji, za katerega sta napisala skladbe oba legendarna brata Avsenik, tako Vilko kot Slavko,« pove, ko se spomni začetkov Melosa v letu 1983, ko so začeli kot zabavni ansambel in tri leta pozneje sodelovali na pop delavnici s skladbo Poletja ni več. Leto 1989 je bilo prelomno, saj se je ansambel predstavil z zasedbo kvinteta z vokalnim duetom, začeli so nastopati tudi v tujini. Prejeli so bronastega slavčka za zmagovalno skladbo na lojtrci domačih Najina sreča. V letih 1999, 2000 in 2001 so na ptujskem festivalu domače zabavne glasbe osvojili tri zlate Orfejeve značke, za skladbo Marjetice so prejeli nagrado za najboljše besedilo na narečnem festivalu v Škofji Loki. Za skladbo Orač so na ptujskem festivalu prejeli nagrado za najboljše besedilo ...»Zadnjič smo igrali leta 2002 v mojem rojstnem kraju na Bučki. Toliko je bilo gostov, da je ob enajstih zvečer že vsega zmanjkalo, le še cviček je ostal,« se nasmehne Franc in prizna, da so bila leta, ko je bil aktiven glasbenik, res naporna in odgovorna. Ko so še aktivno igrali, so izdali tri zgoščenke v Sloveniji in tri v Nemčiji, lani pa je Franc v spomin na skupina uspešna leta ansambla Melos pripravil jubilejno zgoščenko, na kateri je zbranih 26 najlepših melodij. »Še vedno jih imam nekaj na zalogi, če bi jo kdo želel,« sklene dobre volje.