V SLOVO
Umrl priznani slovenski pisatelj in gledališčnik
Bil je lektor prvega slovenskega zvočnega filma.
Odpri galerijo
FOTO: Dankalilly Getty Images, Istockphoto
LJUBLJANA – V 99. letu starosti je v soboto umrl slovenski profesor Mirko Mahnič.
Mahnič, ki se je rodil 23. septembra 1919 v Bohinjski Bistrici, je bil režiser, lektor, pisatelj in profesor. Bil je lektor prvega slovenskega zvočnega filma Na svoji zemlji in do upokojitve leta 1980 lektor v ljubljanski Drami.
Od leta 1950 do 1994 je jezik in govor poučeval tudi na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter teološki fakulteti. Ob tem je dramatiziral literarna dela in napisal gledališke ter radijske igre Veliki slovenski pasijon, Večer v čitalnici, V Stritarjevem salonu, Soldaški mizerere in druge. Še posebej plodno je bilo njegovo sodelovanje s slovenskim radiem v Trstu, je poročal radio.
Razmišljanja o gledališču, književnosti, kulturi in slovenstvu je strnil v več esejističnih knjig Živa slovenščina, Upanje, Spet upanje, Klici, Slovo, Položaj slovenske gledališče omike 1941–1945 ter Zapisi (1937–1947). Moči in lepoti Prešernovega verza pa je posvetil knjige Prešernova vera, Mavrice, Čisti svit in Prešeren na Silbi.
Mahnič, ki se je rodil 23. septembra 1919 v Bohinjski Bistrici, je bil režiser, lektor, pisatelj in profesor. Bil je lektor prvega slovenskega zvočnega filma Na svoji zemlji in do upokojitve leta 1980 lektor v ljubljanski Drami.
Od leta 1950 do 1994 je jezik in govor poučeval tudi na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter teološki fakulteti. Ob tem je dramatiziral literarna dela in napisal gledališke ter radijske igre Veliki slovenski pasijon, Večer v čitalnici, V Stritarjevem salonu, Soldaški mizerere in druge. Še posebej plodno je bilo njegovo sodelovanje s slovenskim radiem v Trstu, je poročal radio.
Razmišljanja o gledališču, književnosti, kulturi in slovenstvu je strnil v več esejističnih knjig Živa slovenščina, Upanje, Spet upanje, Klici, Slovo, Položaj slovenske gledališče omike 1941–1945 ter Zapisi (1937–1947). Moči in lepoti Prešernovega verza pa je posvetil knjige Prešernova vera, Mavrice, Čisti svit in Prešeren na Silbi.
