SODIŠČE
Umrlo šest ljudi, sodnica pisala sodbo 8 mesecev
Balonarska nesreča avgusta 2012 je terjala šest življenj in številne poškodovane. Pilot balona oproščen novembra lani, pisni odpravek sodbe šele po osmih mesecih.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Čez dober mesec bo minilo sedem let, odkar je v nesreči toplozračnega balona na Barju umrlo šest ljudi, 11 potnikov se je hudo, 14 pa laže ranilo. Med huje ranjenimi je bil tudi pilot Miro Kolenc, ki ga je ljubljansko okrožno sodišče novembra lani oprostilo očitkov povzročitve splošne nevarnosti.
Nadalje pojasnjujejo, da je bila prvostopenjska sodba napisana pred dnevi in še ni vročena, »prav tako niso v teku morebitni postopki in odločitev oziroma sodba še ni pravnomočna«. Ob tem dodajajo, da začne morebitni pritožbeni rok zoper sodbo teči po izteku sodnih počitnic, torej po 15. avgustu.
Na vprašanje, zakaj je pisanje pisnega odpravka sodbe razpravljajoči sodnici vzelo kar osem mesecev, Mateja Jazbec, predstavnica ljubljanskega okrožnega sodišča za odnose z javnostmi, odgovarja, da je razlog zasedenost sodnice z drugimi, prednostnimi oziroma nujnimi zadevami.
Ena od teh je bila na primer sojenje priprtemu Michelu Stephanu, obtoženemu in nato obsojenemu za napeljevanje k uboju nekdanjega sodelavca na Kemijskem inštitutu dr. Janeza Plavca. Strnjeni naroki sojenja so potekali od maja lani do sodbe sredi maja letos.
Spomnimo, da je tistega četrtka, bilo je 23. avgusta 2012, balon s travnika pri hotelu Mons na ljubljanskem Brdu vzletel nekaj pred sedmo zjutraj na komercialni polet s 30 potniki, kopilotom in pilotom. Neslo jih je proti Barju, uro kasneje je balon ob poskusu pristanka odbilo od tal, nakar se je zaletel v bližnje drevo, se prevrnil in vnel. Že med odbijanjem je iz košare pometalo nekaj potnikov, nekaj pa jih je popadalo iz nje, ko je treščila ob drevo.
Pilota Kolenca je ljubljansko okrožno sodišče lanskega novembra oprostilo očitkov tožilstva, da je zagrešil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, tožilstvo pa je takoj napovedalo pritožbo. Tožilka Nikolaja Hožič je za Kolenca predlagala osem let zapora, prepričana je, da je bil malomaren, »saj bi se moral zavedati, da se lahko zaradi neugodnih vremenskih razmer in velikosti balona ter nespoštovanja pravil stroke zgodijo nesreča ter smrt in hude poškodbe ljudi, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo«.
V sklepni besedi je dejala, da je sodni izvedenec iz Anglije s svojim mnenjem ni prepričal. Povsem nasprotno pa velja za sodnico – razloge za oprostilno sodbo je našla predvsem v mnenju angleškega strokovnjaka Philipa Dunningtona, ki je po njenem prepričljivo odgovoril na vsa bistvena vprašanja.
Sodišče je deseterico oškodovancev s premoženjskopravnimi zahtevki napotilo na pravdo. Zavarovalnica je sicer poškodovancem in svojcem smrtno ponesrečenih po naših podatkih izplačala odškodnine, nekaj oškodovancev pa se je odločilo tudi za sodno pot, tako kot je to storila ena od huje poškodovanih potnic, ki je padla iz balona – košara se je ob udarcu na tla odbila, udarila nazaj in jo zadela, ob čemer je dobila hude poškodbe.
Zavarovalnica, pri kateri je imel zavarovano odgovornost lastnik zrakoplova Balonarski center Ljubljana, ji je izplačala 45 tisočakov za nepremoženjsko škodo ter 2258 evrov za materialno škodo, s tožbo pa je zahtevala še slabih 30 tisočakov, od tega 15.000 evrov za nepremoženjsko, preostalo pa za materialno škodo (prevozi, plačilo pomoči pri gospodinjskih in drugih opravilih, povračilo stroškov terapij …). Udarnine, krvavitve po možganih, zlom vretenca, obeh obraznih kosti, čeljusti, reber, leve koželjnice, lopatice, so ji namreč pustile trajne posledice. Zdravljenje je bilo zaključeno leto in pol po nesreči, še vedno pa potrebuje pomoč pri težjih opravilih in gospodinjskih delih, omejena je tudi pri drugih aktivnostih.
Z zahtevanim je bila v večjem delu uspešna, saj ji je okrožno sodišče prisodilo še 8313 evrov ter 76 evrov mesečne rente, višje sodišče pa ji je odškodnino na njeno pritožbo zvišalo še za 5500 za nepremoženjsko ter za 3705 evrov za premoženjsko škodo, tako da ji je morala zavarovalnica izplačati skupaj še dobrih 17.000 evrov z obrestmi od junija 2013.
S primerom se je ukvarjalo celo vrhovno sodišče po vloženi reviziji zavarovalnice, in sicer zaradi vprašanja, ali so zahtevki za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, vloženi po preteku dveh let, odkar bi moral zrakoplov pristati, prepozni oziroma ali je treba upoštevati zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu, ki določa petletni zastaralni rok.
Ženska je tožbo vložila maja 2014, naknadno je v vlogah uveljavljala še stroške zdravljenja in zvišala tožbeni zahtevek. Okrožno sodišče je presodilo, da je ugovor zavarovalnice o zastaranju utemeljen, višje sodišče pa je menilo nasprotno, češ da terjatve iz zavarovalne pogodbe zastarajo v petih letih. Vrhovni sodniki so revizijo zavarovalnice zavrnili in presodili, da zahtevek ni zastaral.
Tožilstvo je takoj po ustni razglasitvi sodbe napovedalo, da bo oprostilno sodbo izpodbijalo na višjem sodišču. Na naše vprašanje, kakšna je bila usoda prvostopenjske sodbe, so nam z okrožnega sodišča odgovorili, da pritožba še ni bila vložena, saj je komaj izšel pisni odpravek prvostopenjske sodbe.
Sodba še ni vročena, pritožba napovedana
Nadalje pojasnjujejo, da je bila prvostopenjska sodba napisana pred dnevi in še ni vročena, »prav tako niso v teku morebitni postopki in odločitev oziroma sodba še ni pravnomočna«. Ob tem dodajajo, da začne morebitni pritožbeni rok zoper sodbo teči po izteku sodnih počitnic, torej po 15. avgustu.
Na vprašanje, zakaj je pisanje pisnega odpravka sodbe razpravljajoči sodnici vzelo kar osem mesecev, Mateja Jazbec, predstavnica ljubljanskega okrožnega sodišča za odnose z javnostmi, odgovarja, da je razlog zasedenost sodnice z drugimi, prednostnimi oziroma nujnimi zadevami.
Ena od teh je bila na primer sojenje priprtemu Michelu Stephanu, obtoženemu in nato obsojenemu za napeljevanje k uboju nekdanjega sodelavca na Kemijskem inštitutu dr. Janeza Plavca. Strnjeni naroki sojenja so potekali od maja lani do sodbe sredi maja letos.
Spomnimo, da je tistega četrtka, bilo je 23. avgusta 2012, balon s travnika pri hotelu Mons na ljubljanskem Brdu vzletel nekaj pred sedmo zjutraj na komercialni polet s 30 potniki, kopilotom in pilotom. Neslo jih je proti Barju, uro kasneje je balon ob poskusu pristanka odbilo od tal, nakar se je zaletel v bližnje drevo, se prevrnil in vnel. Že med odbijanjem je iz košare pometalo nekaj potnikov, nekaj pa jih je popadalo iz nje, ko je treščila ob drevo.
Pilota Kolenca je ljubljansko okrožno sodišče lanskega novembra oprostilo očitkov tožilstva, da je zagrešil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, tožilstvo pa je takoj napovedalo pritožbo. Tožilka Nikolaja Hožič je za Kolenca predlagala osem let zapora, prepričana je, da je bil malomaren, »saj bi se moral zavedati, da se lahko zaradi neugodnih vremenskih razmer in velikosti balona ter nespoštovanja pravil stroke zgodijo nesreča ter smrt in hude poškodbe ljudi, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo«.
V sklepni besedi je dejala, da je sodni izvedenec iz Anglije s svojim mnenjem ni prepričal. Povsem nasprotno pa velja za sodnico – razloge za oprostilno sodbo je našla predvsem v mnenju angleškega strokovnjaka Philipa Dunningtona, ki je po njenem prepričljivo odgovoril na vsa bistvena vprašanja.
Hude poškodbe in trajne posledice
Sodišče je deseterico oškodovancev s premoženjskopravnimi zahtevki napotilo na pravdo. Zavarovalnica je sicer poškodovancem in svojcem smrtno ponesrečenih po naših podatkih izplačala odškodnine, nekaj oškodovancev pa se je odločilo tudi za sodno pot, tako kot je to storila ena od huje poškodovanih potnic, ki je padla iz balona – košara se je ob udarcu na tla odbila, udarila nazaj in jo zadela, ob čemer je dobila hude poškodbe.
Zavarovalnica, pri kateri je imel zavarovano odgovornost lastnik zrakoplova Balonarski center Ljubljana, ji je izplačala 45 tisočakov za nepremoženjsko škodo ter 2258 evrov za materialno škodo, s tožbo pa je zahtevala še slabih 30 tisočakov, od tega 15.000 evrov za nepremoženjsko, preostalo pa za materialno škodo (prevozi, plačilo pomoči pri gospodinjskih in drugih opravilih, povračilo stroškov terapij …). Udarnine, krvavitve po možganih, zlom vretenca, obeh obraznih kosti, čeljusti, reber, leve koželjnice, lopatice, so ji namreč pustile trajne posledice. Zdravljenje je bilo zaključeno leto in pol po nesreči, še vedno pa potrebuje pomoč pri težjih opravilih in gospodinjskih delih, omejena je tudi pri drugih aktivnostih.
Zavarovalnica je odškodnine za posledice nesreče izplačala, nekaj oškodovancev pa se je odločilo tudi za sodno pot.
Z zahtevanim je bila v večjem delu uspešna, saj ji je okrožno sodišče prisodilo še 8313 evrov ter 76 evrov mesečne rente, višje sodišče pa ji je odškodnino na njeno pritožbo zvišalo še za 5500 za nepremoženjsko ter za 3705 evrov za premoženjsko škodo, tako da ji je morala zavarovalnica izplačati skupaj še dobrih 17.000 evrov z obrestmi od junija 2013.
S primerom se je ukvarjalo celo vrhovno sodišče po vloženi reviziji zavarovalnice, in sicer zaradi vprašanja, ali so zahtevki za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, vloženi po preteku dveh let, odkar bi moral zrakoplov pristati, prepozni oziroma ali je treba upoštevati zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu, ki določa petletni zastaralni rok.
65 tisoč evrov z obrestmi je plačala zavarovalnica hudo poškodovani potnici za nepremoženjsko in materialno škodo zaradi posledic nesreče.
Ženska je tožbo vložila maja 2014, naknadno je v vlogah uveljavljala še stroške zdravljenja in zvišala tožbeni zahtevek. Okrožno sodišče je presodilo, da je ugovor zavarovalnice o zastaranju utemeljen, višje sodišče pa je menilo nasprotno, češ da terjatve iz zavarovalne pogodbe zastarajo v petih letih. Vrhovni sodniki so revizijo zavarovalnice zavrnili in presodili, da zahtevek ni zastaral.