Ustavno sodišče razveljavilo odločitev o kaznovanju zaradi prehitre vožnje
Na Ljubljančanov naslov je prispel plačilni nalog, ker naj bi mu na avtocestnem odseku, kjer je hitrost omejena na 100, radar izmeril 153 km na uro.
Odpri galerijo
Ljubljančana so kaznovali, ker naj bi namesto dovoljenih 100 km na uro vozil 153 km na uro. FOTO: PU Novo mesto
Ker okrajno sodišče v prekrškovnem postopku Ljubljančanu ni omogočilo izvajanja dokazov v njegovo korist po tem, ko ga je kaznovalo zaradi prehitre vožnje, je ustavno sodišče takšno odločitev razveljavilo.
Na Ljubljančanov naslov je namreč prispel plačilni nalog, ker naj bi mu na avtocestnem odseku, kjer je hitrost omejena na 100, radar izmeril 153 km na uro. Prejel je globo za plačilo 250 evrov in tri kazenske točke, a je zoper plačilni nalog vložil zahtevo za sodno varstvo.
Okrajno sodišče v Novi Gorici jo je zavrnilo in ocenilo, da njegov zagovor, češ da je vozil nekdo drug, on je bil sovoznik, ni prepričljiv. Sodišče je še menilo, da bi moral predložiti dokaz, navajanje, da je bil takrat zgolj sopotnik, pa naj bi pomenilo, da podaja alibi, za katerega pa ni predlagal dokaza.
A ustavni sodniki so po Ljubljančanovi pritožbi takšno odločitev razveljavili in primer vrnili v novo odločanje. »Bistvo odločitve ustavnega sodišča je v tem, da je treba v prekrškovnem postopku kršitelju omogočiti izvajanje dokazov v njegovo korist. V konkretni zadevi je kršitelj trdil, da je bil v vozilu kot sovoznik, v zvezi s čimer je predlagal lastno zaslišanje in postavitev izvedenca antropološke stroke, ki bi z analizo fotografije ugotovil, da v trenutku storitve prekrška ni bil voznik,« pojasnjuje Ljubljančanov pooblaščenec, odvetnik Luka Podjed. Dodaja, da okrajno sodišče njegove stranke ni niti zaslišalo, prav tako ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem antropološke stroke.
S tem mu je sodišče, ki je njegove predloge štelo kot uveljavljanje alibija, že vnaprej odreklo možnost, da z izvajanjem dokazov v svojo korist vpliva na izid postopka, prav tako se ni opredelilo, zakaj njegovo neposredno zaslišanje ni potrebno.
»Sodišče v njegovem primeru tako ni izvedlo nobenega razbremenilnega dokaza, čeprav so bili njegovi dokazni predlogi podani v zvezi z njegovim alibijem,« izhaja iz odločbe ustavnega sodišča. To se je do vprašanja, kdaj mora sodišče v postopku o prekršku kršitelju omogočiti izvajanje dokazov v svojo korist, sicer že večkrat opredelilo.
Že v odločbi z 20. aprila 2017 je pojasnilo, da je takrat izjemoma sprejelo v obravnavo ustavno pritožbo v zadevah prekrškov, da bi ponovno zagotovilo spoštovanje svojih odločb in ustavnih pravic obdolženih v prekrškovnem postopku, da pa to ne pomeni, da bo tudi v prihodnje obravnavalo prav vsako tovrstno ustavno pritožbo. A ker je Ljubljančan svojo vložil pred tem datumom, so jo ustavni sodniki le sprejeli v obravnavo.
Okrajno sodišče je po razveljavitvi na ustavnem sodišču postopek ustavilo, saj je vmes postopek o prekršku absolutno zastaral, še pojasnjuje odvetnik Podjed. V nadaljevanju bodo njegovemu klientu povrnjeni stroški plačanih glob in odvetniškega zastopanja.
Na Ljubljančanov naslov je namreč prispel plačilni nalog, ker naj bi mu na avtocestnem odseku, kjer je hitrost omejena na 100, radar izmeril 153 km na uro. Prejel je globo za plačilo 250 evrov in tri kazenske točke, a je zoper plačilni nalog vložil zahtevo za sodno varstvo.
Ustavno sodišče se je že večkrat opredelilo do vprašanja, kdaj mora sodišče v postopku o prekršku kršitelju omogočiti izvajanje dokazov v svojo korist. FOTO: Leon Vidic
A ustavni sodniki so po Ljubljančanovi pritožbi takšno odločitev razveljavili in primer vrnili v novo odločanje. »Bistvo odločitve ustavnega sodišča je v tem, da je treba v prekrškovnem postopku kršitelju omogočiti izvajanje dokazov v njegovo korist. V konkretni zadevi je kršitelj trdil, da je bil v vozilu kot sovoznik, v zvezi s čimer je predlagal lastno zaslišanje in postavitev izvedenca antropološke stroke, ki bi z analizo fotografije ugotovil, da v trenutku storitve prekrška ni bil voznik,« pojasnjuje Ljubljančanov pooblaščenec, odvetnik Luka Podjed. Dodaja, da okrajno sodišče njegove stranke ni niti zaslišalo, prav tako ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem antropološke stroke.
S tem mu je sodišče, ki je njegove predloge štelo kot uveljavljanje alibija, že vnaprej odreklo možnost, da z izvajanjem dokazov v svojo korist vpliva na izid postopka, prav tako se ni opredelilo, zakaj njegovo neposredno zaslišanje ni potrebno.
250 evrov in 3 kazenske točke so mu sprva izrekli.
»Sodišče v njegovem primeru tako ni izvedlo nobenega razbremenilnega dokaza, čeprav so bili njegovi dokazni predlogi podani v zvezi z njegovim alibijem,« izhaja iz odločbe ustavnega sodišča. To se je do vprašanja, kdaj mora sodišče v postopku o prekršku kršitelju omogočiti izvajanje dokazov v svojo korist, sicer že večkrat opredelilo.
Že v odločbi z 20. aprila 2017 je pojasnilo, da je takrat izjemoma sprejelo v obravnavo ustavno pritožbo v zadevah prekrškov, da bi ponovno zagotovilo spoštovanje svojih odločb in ustavnih pravic obdolženih v prekrškovnem postopku, da pa to ne pomeni, da bo tudi v prihodnje obravnavalo prav vsako tovrstno ustavno pritožbo. A ker je Ljubljančan svojo vložil pred tem datumom, so jo ustavni sodniki le sprejeli v obravnavo.
Okrajno sodišče je po razveljavitvi na ustavnem sodišču postopek ustavilo, saj je vmes postopek o prekršku absolutno zastaral, še pojasnjuje odvetnik Podjed. V nadaljevanju bodo njegovemu klientu povrnjeni stroški plačanih glob in odvetniškega zastopanja.
